Potreba po spremembah

Ko je nemki kancler letos februarja na vsakoletni mnchenskikonferenci o varnosti javno izrekel mnenje, da Nato "ni ve primarniforum, v katerem ezatlantske partnerice obravnavajo in usklajujejosvoje strategije", je zgolj oznanil oitno dejstvo. Toda teava je vtem, da drugega takega foruma ni. Razlog, zakaj je Gerhard Schrderto poudaril, je v tem, da je Nato namenjen tudi oblikovanjukonsenza med Evropo in Severno Ameriko na podroju varnosti, in kerje bil preprian, da bi moralo zaveznitvo to svoje delo boljeopravljati. Schrder je predlagal oblikovanje odbora na visokiravni, ki bi razpravljal o tem, kako izboljati ezatlantske odnose,saj bi tako, med drugim, lahko znova vzpostavili kulturo stratekegadialoga znotraj zaveznitva. Za kaj takega pa se mora Natospremeniti.

Zaveznitvo seveda ni edina mednarodna institucija, ki se moraprilagoditi dananjemu spremenljivemu in zapletenemu varnostnemuokolju. Tudi Evropska unija in Zdrueni narodi se morajo na enaknain usmeriti v reforme in biti enako ambiciozni, e naj stopijo vkorak s asom in prispevajo k izgradnji stabilnejega sveta. Pravtako pa se Nato v takem poloaju ni znael prvi. Pravzaprav se jeteko spomniti obdobja, v katerem se Natu ni bilo trebapreoblikovati.

eprav so kritiki in zagovorniki Nata to organizacijo e vekratodpisali kot nerelevantno in umirajoo, je zaveznitvu uspelo izprilagajanja novim izzivom narediti lastno posebnost. Todaspremembe ne pridejo vedno zlahka. Pravzaprav se pogosteje zgodi,da pride v procesu sprememb do razoaranj, trenj in dolgotrajnihposvetovanj, zaradi esar se zaveznitvo vasih morda zdi gojienotranjih sporov in ne institucija za iskanje konsenza. Toda neglede na to, kako ostre so lahko razprave, ki vodijo do kompromisa,so bila tovrstna prilagajanja kritinega pomena za Natov uspeenrazvoj in za ohranjanje ire stabilnosti. Poleg tega je Natotrenutno v procesu izjemno dinaminega vojakega preoblikovanja.Zakaj se torej zaveznitvo zdi tako razdeljeno na politiniravni?

e hoemo razumeti, kako se Nato prilagaja, moramo prouiti gonilnesile, ki vzdrujejo kohezijo zaveznitva. V asih, ko se varnostnookolje spreminja, so to recimo skupno dojemanje groenj, skupeninteres za ohranjanje amerike navzonosti v Evropi ter skupnevrednote. To se je na primer zgodilo v 60-ih letih, ko so zaradirazvoja sovjetskih medcelinskih raket Zdruene drave prvi postaleranljive. Takrat se je zaveznitvo odzvalo tako, da je spremenilosvojo strateko doktrino mnoinih povrailnih ukrepov v doktrinofleksibilnega odziva, po sprejetju Harmelovega poroila leta 1967 paje svoje prihodnje delovanje opredelilo na novo, in sicer tako, dabo zagotavljalo odvraanje in spodbujalo popuanje napetosti.

Na tak nain se prilagajanje ne nanaa le na instrumente, ki jih imazaveznitvo na voljo, temve tudi na smoter Nata kot celote in napravila, ki usmerjajo sodelovanje. Pojav netradicionalnih groenj pokoncu hladne vojne je oteil pogajanja o skupnem dojemanju varnosti.Istoasno pa je odziv na te gronje zahteval vejo odprtost infleksibilnost pri stratekem nartovanju, kar naj bi zaveznitvopripravilo na iri razpon nalog.

Globalne gronje

Za dananje globalne gronje sta znailna dva elementa, ki oteujetauinkovito uporabo vnaprej pripravljenih orodij. Prvi,netradicionalne gronje izvirajo iz drubenega razvoja in ne izodloitev vlad, kar stratege sili k temu, da znova razmislijo ouporabi tradicionalnih instrumentov, kot sta vojako posredovanje inodvraanje. Drugi, glavna lastnost dananje varnostne politike jenegotovost, saj so motivacije, nameni in zmogljivosti nedravnihnasprotnikov pogosto neznani. Poleg tega je izjemno teko ocenitiuinek, ki ga bodo dogodki in ukrepi na enem koncu sveta imeli nadrugega, zaradi esar prav lahko pride tako do pretiravanja gledegronje kot tudi do njenega podcenjevanja.

V teh negotovih okoliinah so morale lanice Nata razviti sile, kiso sposobne za hitro napotitev povsod tja, kjer so potrebne.Istoasno so zaveznice skuale tudi zniati raven negotovosti, insicer s pomojo pri izgradnji politine stabilnosti in preglednostina kriznih obmojih. Prav ta dvojni pristop je znailen za procesprilagajanja, ki ga Nato eprav z omahljivostjo izvaja vse od koncahladne vojne in v katerem je mogoe najti tri elemente, od katerihima vsak svoje lastne razloge in gonilne sile.

Prvi element je izgradnja varnostnih partnerstev, katerih cilj jeraziriti obmoje stabilnosti v Evropi. Zaradi vakuuma, ki je nastalpo razpadu Varavskega pakta, je Nato ponudil strukture zasodelovanje, s katerimi je elel povezati nekdanje nasprotnike,sasoma pa je ponudil tudi mehanizem za vlanitev v zaveznitvo in zavkljuitev partnerskih oboroenih sil v operacije za obvladovanjekriznih razmer v Evropi. Drugi element se nanaa na vedno vejopripravljenost Nata, da pri obvladovanju kriznih razmer in pristabilizaciji uporabi silo najprej na Balkanu, zdaj pa tudi vosrednji Aziji. Glede na to, da se je Nato razvil iz organizacije,osredotoene na ohranjanje varnosti v Evropi, sta iritev njegovegaobsega in dosega njegovih operacij vasih povzroala notranjerazkole, saj so se nekatere drave skuale procesu upirati.

Tretji element izhaja iz prestrukturiranja sil iz obdobja hladnevojne v 90-ih letih in se je razvil v dananji ambiciozen programpreoblikovanja sil. Vojake zahteve novih operacij zaveznitvapritiskajo na prvotne reforme. Prav zato so naela pronosti,primernosti za napotitev, sposobnosti dolgotrajne oskrbe, tehnolokeprevlade, uinkovitosti in e posebej interoperabilnosti postalatemelj za Natovo relevantnost v vlogi varnostne organizacije.

Vojako preoblikovanje

Na tem podroju Zdruene drave dejansko igrajo vlogo politinegapodjetnika in potiskajo stvari naprej. Pravzaprav gre pri Natovemvojakem preoblikovanju preteno za prenos tehnolokih, doktrinalnihin strukturnih inovacij na preostali del zaveznitva, torej zarevolucijo v vojakih zadevah, ki je spremenila nain, kako Zdruenedrave izvajajo vojake operacije. Ta proces je dobil e veji zagon vasu prvega predsednikega mandata Georgea W. Busha, nanj pa lahkogledamo kot na sredstvo za razvoj interoperabilnih sil zakoalicijske operacije, kar zagotavlja, da bodo vojake sile zaveznicv prihodnje ustrezno opremljene za delovanje ob boku amerikihsil.

Vojako preoblikovanje je dinamien proces brez predvidljivegakonca, s posledicami za vojake, opremo in tehnologijo ter tudi zastrukture in naela, ki usmerjajo napotitev sil in izvajanje vojakihoperacij. Tako Nato ne le nadzira preoblikovanje znotraj sil svojihlanic, temve je preoblikovanju izpostavljen tudi sam.

Najbolj oiten odraz Natovega vojakega preoblikovanja je bilaustanovitev poveljstva zaveznikih sil za preoblikovanje v Norfolkuv ameriki zvezni dravi Virginiji in oblikovanje Natovih odzivnihsil (NRF). NRF so zdaj sredie preoblikovanja sil, saj sluijo kottestni poligon za novo tehnologijo, doktrino in postopke. Glede naredno in pogosto rotacijo sil imajo kontingenti monost, da se hitrovrnejo z ustreznimi izkunjami in veinami, pridobljenimi v NRF, injih prenesejo na svoje nacionalne sile. Enote NRF so sestavljenepreteno iz Evropejcev, zato sluijo tudi kot sredstvo za spodbujanjebolj usklajenih nabavnih politik v Evropi. Preoblikovanje torejoitno ni ve zgolj na dnevnem redu Nata, ampak je postalo temeljnalastnost dananjega zaveznitva.

Toda preoblikovanje samo po sebi ni dovolj prepriljiv skupensmoter, ki bi zaveznice dral skupaj in ohranjal enotnost Nata. Zakohezijo zaveznitva v spreminjajoem se svetu je potreben boljtemeljen dogovor o naravi varnostnih izzivov in o nainih njihovegaobvladovanja. Toda eprav veina opazovalcev meni, da je Stratekikoncept zaveznitva iz leta 1999 skupen dokument, ki analizirastrateko okolje in naine, kako se zaveznitvo spopada z gronjami ezastarel, so ezatlantski spori v zadnjih dveh letih spodkopalivsakrno monost za njegovo posodobitev. Veliko pravzaprav pove e to,da Strateka vizija, dokument, ki zagotavlja stratekopodlago za proces preoblikovanja, ni uraden dokument, dogovorjen naravni zaveznitva, temve publikacija, ki sta jo izdala Natovavrhovna poveljnika, in sicer vrhovni poveljnik zaveznikih sil vEvropi general James L. Jones in vrhovni poveljnik zaveznikih silza preoblikovanje admiral Edmund P. Giambastiani.

Kot reeno, Nato ni edina varnostna organizacija, ki potrebujereformo. e dve drugi organizaciji, ki sta tesno povezani zzaveznitvom, se prav tako prilagajata spremembam v varnostnemokolju, toda z razlinimi rezultati. Hiter razvoj Evropske varnostnein obrambne politike (EVOP) je Evropski uniji pomagal pridobitisvojo lastno varnostno identiteto. Po drugi strani pa Zdrueninarodi zaradi poasnega tempa in administrativnega znaaja reformetvegajo, da bodo spodkopali pravno podlago mednarodnihstabilizacijskih prizadevanj. Glede na medsebojno povezanost Natain teh dveh organizacij je vredno prouiti tudi njune reformneprocese.

Razvoj EU

Evropska unija razvija EVOP kot pomemben element v svoji zunanjipolitiki, ker eli vojako okrepiti gospodarsko mo, ki jo e ima narazpolago. Pri obravnavanju vzrokov groenj, kot so ekstremizem,migracije in organizirani kriminal, je Evropska unija dolgo asauporabljala nevojake instrumente za spodbujanje stabilnosti vtujini. Vojaki element Skupne zunanje in varnostne politike pomagauravnoteiti ta pristop in Evropski uniji ponuditi ire monosti,eprav pripravljenost Evropske unije, da bi sebe videla kot vojakegaakterja, raste le poasi.

eprav je bil Nato v preteklosti e vekratodpisan, mu je iz prilagajanja novim izzivom uspelo narediti lastnoposebnost.

Varnostna strategija Evropske unije iz leta2003, ki jo je pripravil in izpogajal sekretariat Sveta, jepomagala ustvariti novo dinamiko v notranjih razpravah o varnosti.Strategija je tako kompromis, ki gradi mostove med razlinimi staliio legitimni uporabi sile, kot tudi provokativen poziv k ukrepanju,ki zahteva vejo in zgodnejo evropsko angairanost in vejo skladnostevropskih zunanjepolitinih instrumentov. Ti novi pristopi se zdajpreizkuajo v Bosni in Hercegovini in drugod. Poleg tega je biloprecej teav glede koherentnosti obravnavanih med pogajanji o ustaviEU. Tudi e ta ne bo ratificirana, bodo tevilni doseeni dogovoripreiveli, vkljuno s tistim o ustanovitvi Evropske obrambneagencije, ki bo pomagala usklajevati vojake nabave.

Zaradi operacij v nekdanji Jugoslaviji Evropska unija in Nato vsebolj uinkovito sodelujeta na podlagi dogovora Berlin-Plus, kiEvropski uniji daje dostop do Natovih sredstev. Kljub temupraktinemu sodelovanju pa tevilni analitiki napovedujejo, da biorganizaciji sasoma lahko postali tekmici. tevilni Evropejci soprepriani, da je nabor razlinih instrumentov, ki ga nameravajorazviti za zunanjo politiko EU, primerneje orodje za spopadanje ssodobnimi varnostnimi izzivi kot pa pristop, ki temelji na vojakimoi. Toda strateka konsenza v Evropski uniji in Natu sta sipravzaprav zelo podobna. Poleg tega si le peica drav lanic EU elizgraditi Evropsko unijo, ki bi bila protiute Zdruenim dravam. Veinasi jih preprosto eli monejo Evropo, ki bo privlaneji in s tem tudivplivneji partner Zdruenih drav. eprav so razlogi za EVOP lahkorazlini, pa je preprianje, na katerem ta politika sloni, dovoljtrdno, da poganja proces naprej.

Reforma ZN

Reformni proces Zdruenih narodov je primer organizacijskegaprilagajanja, ki poteka tako brez vodilne drave, ki bi nastopalakot politina gonilna sila, kot tudi brez skupnih interesov dravlanic. V tem primeru sta generalni sekretar in njegova ekipa sicervplivna akterja, ki pa nimata dovolj tee, da bi dosegla ve kot levejo administrativno uinkovitost ZN, in ne moreta sproiti procesakorenitega preoblikovanja Organizacije zdruenih narodov kotcelote.

Kazalo je, da bo konec hladne vojne prinesel nove monosti zaVarnostni svet ZN, ki je bil prej dolgo asa paraliziran. Agenda zamir iz leta 1992 je ponudila drzen nart nalog Zdruenih narodov priohranjanju in uveljavljanju miru in pomagala pri veji uinkovitostiOddelka ZN za mirovne operacije. Poleg tega je bil v naslednjihletih reformiran tudi sekretariat, ki je tako postal uinkoviteji.Toda vsakrno spremembo, ki bi zahtevala tako konsenz kot zavezodrav lanic, je bilo precej teje dosei.

Eden od elementov teh kompleksnih prizadevanj je reforma samegaVarnostnega sveta ZN. eprav se vsi strinjajo, da bi bil Varnostnisvet precej bolj verodostojen, e bi jasneje odraal dejanskoporazdelitev prebivalstva in moi v svetu, pa konsenza o njegovireformi ni na vidiku. Za premostitev tega zastoja je generalnisekretar Kofi Anan oblikoval odbor, ki je o svojem delu poroaldecembra lani. Predstavil je uinkoviteje predloge za reformoVarnostnega sveta in predlagal celo vrsto radikalnih spremembZdruenih narodov, vkljuno s specifinimi merili za preventivnovojako ukrepanje. Poroilo tako e dodatno priganja k celovitireformi in je hkrati tudi precej odmeven referenni dokument zarazpravo o njej.

Bodoa oblika in uinkovitost Zdruenih narodov sta za preoblikovanjeNata pomembni, saj je legitimnost, ki temelji na mednarodnem pravu,kot je na primer mandat Varnostnega sveta, pomemben, e ne nujenpredpogoj za to, da bo veina evropskih zaveznic razmiljala ouporabi sile. Tesna vez med Natom in Zdruenimi dravami prinapotitvi NRF bi torej okrepila preoblikovanje zaveznitva in muzagotovila veji politini konsenz.

Obeti za Nato

V 90-ih leta prejnjega stoletja, torej v obdobju po koncu hladnevojne, je Nato uspel preiveti in ostati aktiven tako, da se jeosredotoil na obvladovanje kriznih razmer v Evropi. eprav je biloto kritinega pomena za iro evropsko varnost in stabilnost, pa nimoglo nadomestiti eksistenne gronje, ki jo je prej s staliaspodbujanja politine kohezije in skupne identitete zaveznitvapredstavljala Sovjetska zveza. Prav tako pa tudi prizadevanja zapreoblikovanje, ki so zaveznitvo uinkovito poganjala naprej vse od11. septembra in e posebej po prakem vrhu leta 2002, niso zmoglapremostiti politinih razlik med zaveznicami.

Nekateri analitiki so prepriani, da trenutni nart preoblikovanjapredstavlja najiri konsenz, ki ga je danes mogoe dosei v Natu. Pravzato se bojijo, da bi se ves ta konsenz kaj lahko razblinil, im sebo zaveznitvo moralo spopasti z odloitvami o uporabi ali gronji zuporabo sile, humanitarnih posegih ali ukrepanju v nekaterih boljoddaljenih stratekih regijah, kar bi Natov obstoj znova postavilopod vpraaj. Zaveznitvo pa lahko tudi preivi, toda le kot ponudnikstoritev, ki daje na razpolago zmogljivosti za operacije koalicijdrav pod vodstvom Zdruenih drav in morda v prihodnje tudi Evropskeunije.

S tem, ko Schrder opozarja na pomanjkanje strateke razpraveznotraj Nata, odpira prav ta vpraanja. Morda mu je uspelo sproitiprav tisti dialog, ki je po njegovem potreben za oivitevezatlantskih odnosov. eprav njegov predlog o oblikovanju odbora navisoki ravni ni bil upotevan, pa so ameriki predstavniki hitroreagirali in dejali, da si tudi sami elijo tovrstnega dialoga in dav Natu vidijo smoter. "Ali ne bi motivacijski razlog Nata zdajmoral biti ta, da pomaga zastavo svobode, varnosti in miru ponestik narodom in dravam, ki so vse bolj vzhodno in juno?" se jenekdanji ameriki veleposlanik pri Natu Nicholas Burns na predveersvojega odhoda iz Bruslja spraeval v nekem asopisnem intervjuju.Vpraanje pa je, e lahko tej zastavi sledijo Evropejci.

Henning Riecke je stalni raziskovalec naNemkem zdruenju za zunanjo politiko (Deutsche Gesellschaft frAuswrtige Politik) v Berlinu in je specializiran za evropsko inezatlantsko varnost.