V srediu

V koraku s asom: za uinkovito delovanje bodo Natove odzivne sile zahtevale tehnoloke inovacije za uvedbo sodobnih in interoperabilnih sistemov poveljevanja in kontrole.

Pri preoblikovanju gre za dolgoronejo,namensko spremembo, pogosto precej obseno, katere strateki cilj jevzpostaviti ali ohraniti konkurenno prednost oziroma boriti seproti prednosti, ki jo ima obstojei ali nov konkurent. Ta konceptje relevanten za organizacije, ki se spopadajo z izzivi inprilonostmi, pri katerih ne morejo uinkovito uporabiti euveljavljenih metodologij za izboljanje lastne organizacije,procesov, tehnologij, upravljanja kadrov in poslovnih modelov.Potreba po preoblikovanju se lahko pojavi tako v zasebnem kot vjavnem sektorju.

Razlogi za preoblikovanje so lahko razlini. V nekaterih primerihga spodbudi hitro slabanje konkurennega poloaja organizacije, ki jelahko posledica nepredvidenih in nepriakovanih sprememb vkonkurennem okolju oziroma nepriakovane razsenosti sprememb. Vdrugih primerih je preoblikovanje posledica prilonosti, do katerepride zaradi elje po oblikovanju ali izboljanju konkurenneprednosti z uporabo nove ali nastajajoe tehnologije. To pogostozahteva spremembe v organizaciji, procesih in ljudeh. V primeru, kiga pogosto imenujemo preobrazba podjetja, gre za to, da se lahkozaradi neuinkovitega vodstva konkurenni poloaj podjetja poslaba dotake mere, da je za vnovino pridobitev konkurenne prednostipotrebna preobrazba podjetja.

Ocenjevanje konkurenne prednosti

Organizacija ima konkurenno prednost, e dosee bolji konkurennipoloaj od enega ali ve konkurentov. Konkurenni poloaj je relativnomerilo uspenosti. V praktinem pomenu ga je mogoe meriti sprimerjavo integriranih zmogljivosti konkurentov v konkurennemokolju. Primeri zmogljivosti v poslovnem svetu so oblikovanjeizdelkov, proizvodnja, trenje, prodaja in distribucija. Privojskovanju so primeri zmogljivosti manever, napad, logistika terpoveljevanje in kontrola. Ne glede na to, ali neka organizacijadeluje v poslovnem ali vojakem okolju, lahko svoj trenutni in bodoikonkurenni poloaj oceni s pomojo odgovorov na naslednjavpraanja:

Trenutni konkurenni poloaj:

Kadrovska razsenost sprememb je najboljzapleten vidik preoblikovanja.

premikale pe ali s konji. Britanska, francoskain nemka vojska so razvile tanke in raziskale razline naine njihoveuporabe. Toda le nemki vojski je uspelo zdruiti novost vtehnologiji z novostjo v procesih in organizaciji in ustvariti novobojno zmogljivost. Danes se nam morda taka vpraanja glede procesnihin organizacijskih sprememb zdijo enostavna, toda vasih so bilaglavni predmet spora v vejih vojskah, kar je tudi francoski inbritanski vojski onemogoalo pot naprej.

Spor glede procesne spremembe je bil v tem, ali naj tankipodpirajo pehoto ali obratno. Samo sredie tega spora je bil lovekielement, saj se je odloalo o tem, ali se bo status takratnihelitnih bojnih enot, namre pehote in konjenice, ohranil in okrepilali pa se bo zmanjal. A ko so se zaetne tehnoloke in procesnenovosti v nemki vojski uveljavile, je bilo treba najti le eorganizacijske oblike, ki bi najbolje izkoristile tehnoloke inprocesne novosti. lo je predvsem za velikost mehaniziranih enot, kijih je bilo treba ustanoviti, in sicer ali naj bodo to tankovskebrigade ali tankovske divizije.

isti uinek razvojnih sprememb na vsakem od teh podroij, skupaj zuinkovito uporabo radijske in neposredne zrane podpore, je bilopreoblikovanje vojskovanja na kopnem. To je Nemiji omogoilo hitrozmago nad Poljsko leta 1939 ter nad Francijo in njenimi zaveznicamileta 1940.

Pomen kadrovskih novosti

Sposobnost nekaterih vrst bojnih novosti, da uniijo nain ivljenjaobstojee elite, je eden kljunih izzivov vojakega preoblikovanja. Tose je zgodilo pri razvoju mehaniziranega vojskovanja ter tudi prirazvoju letalonosilk. loveki vidik sprememb je najbolj zapletendejavnik pri preoblikovanju, ne glede na to, ali gre za javni,zasebni ali vojaki sektor. Prav zato se morajo voditelji, ki sozadoleni za usmerjanje sprememb, osredotoiti na lovekielement.

Spodbujanje novosti s stalnimuenjem

Eden od dejavnikov, ki e bolj zapleta vojako preoblikovanje, jeta, da je treba potencialno operativno uinkovitost novega konceptadokazati. V primeru letalonosilk in mehaniziranega vojskovanja medobema vojnama so bili prvotni operativni koncepti in z njimipovezane tehnologije prav tako neuspeni kot obstojee zmogljivosti.Le malo jih je razumelo potencialni uinek, ki bi ga operativnikoncepti in tehnologije lahko imeli, ko bi enkrat dozoreli. V obehprimerih je bila monost za opravljanje cele serije poskusov, vaj inpreigravanj kljunega pomena za to, da so vizionarski voditeljilahko pospeili uenje in pridobili dokaze, ki so podprli nadaljnjavlaganja v nastajajoe zmogljivosti. V primeru mehaniziranegavojskovanja se je bila kritina masa posameznikov v nemki vojskisposobna nauiti uporabe mehaniziranih sil dosti hitreje od svojihkolegov v britanski, francoski in poljski vojski.

Preoblikovanje in Nato

e gledamo na Nato skozi leo preoblikovanja, je pomembno, da sizastavimo zgoraj omenjena vpraanja o dananji in bodoi konkurenniprednosti. Odgovor na ta vpraanja nam lahko pove, v kolikni meri jepreoblikovanje potrebno in s koliknim tempom se je treba lotitiuresnievanja pobud.

Obstaja irok konsenz o tem, da se je Natovo trenutno "konkurennookolje" spremenilo. Razmeroma statino konkurenno okolje hladnevojne so zamenjale izjemno spremenljive in zapletene varnostneokoliine. Kombinacija novih konkurentov ter njihovih obstojeih innastajajoih zmogljivosti ustvarja nov varnostni izziv. Novikonkurenti so lahko eznacionalni in nedravni subjekti, ki jih nimogoe opredeliti na podlagi ozemlja, meja in fiksne baze, ki imajozelo razline cilje in motive in ki delujejo na podlagi razlinihpravil.

Nato se je na novo konkurenno okolje odzval tako, da je skualtveganje obvladovati z ustanovitvijo novih sil, ki imajo novezmogljivosti in nove konkurenne lastnosti za boj proti dananjim innastajajoim tveganjem. Na prakem vrhu leta 2002 so se zaveznicedogovorile, da morajo biti Natove sile okretneje, primerne zanapotitev in sposobne dolgotrajne oskrbe. Raven sprememb, ki jebila potrebna za oblikovanje takih sil z integriranim naboromustreznih zmogljivosti, seveda ustreza merilu preoblikovanja. Polegtega so njen primarni pogon Natove odzivne sile (NRF).

NRF so zasnovane kot sile za hitro posredovanje z 20.000pripadniki, pripravljene na boj, sposobne za napotitev v roku 5 do30 dni ter sposobne oskrbovati se 30 dni. NRF bodo imele oblikozdruene skupine, v kateri bodo brigada kopenske vojske, zranasredstva in zmogljivosti poveljevanja in kontrole za podporo 200bojnim letom na dan ter pomorske sile. e hoejo biti take sileprimerne za napotitev, morajo biti ekspedicijske. To pa zahtevaspremembo tehnologije v obliki stratekega zranega prevoza terkadrovske novosti v obliki vojakov in letalcev, ki jih bo mogoenapotiti izven njihovih nacionalnih meja.

e hoejo biti NRF uinkovite kot zdruena skupina, potrebujejotehnoloke novosti za namestitev sodobnega in interoperabilnegasistema za poveljevanje in kontrolo. In e hoejo biti sposobnedolgotrajne oskrbe, potrebujejo uinkovite, vrste in prilagodljivelogistine zmogljivosti. Bolja sposobnost oskrbe bo zahtevalanovosti na podroju procesov, organizacije in tehnologije.

Potreba po veji interoperabilnosti predstavlja eneganajpomembnejih izzivov za oboroene sile katerega koli naroda, eposebej pa za Nato. Toda tisto, zaradi esar so NRF e moneji pogonNatovega preoblikovanja, je povezava med NRF in Natovim konceptommreno podprtih zmogljivosti (NEC). Ta povezava lahko Natovim silamomogoi izboljanje interoperabilnosti in bolje izkorianje novihvirov moi, povezanih z izmenjavo informacij. Toda uresniitev tegapotenciala v dananjem finannem okolju in prenaanje koncepta NEC vprakso bosta prav gotovo terjala teke odloitve glede porabesredstev.

Potreba po vlaganjih v mreno podprte zmogljivosti (NEC) nudiprilonost za razvoj koncepta sodelovanja in eksperimentiranja,osredotoenega na zagotavljanje uspenosti v mreo povezanihkoalicijskih sil skozi celoten verjetni spekter operacij. Spravilnim izvajanjem lahko ta pristop pomaga razvijati tudiempirine dokaze v podporo Natu, ko je treba zagotoviti vlaganjadrav lanic v osnovne mehanizme za mreno podprte zmogljivosti.Kljuni izziv za pospeitev uresnievanja Natovega koncepta NEC jeizboljanje sposobnosti zaveznic, da se uijo na podlagi medsebojnihizkuenj z v mreo povezanimi silami v operacijah, vajah ineksperimentiranju. Napotitev nemko-nizozemskega korpusa vAfganistan je, na primer, dala prilonost za poglobljeno uenje oizvedljivosti uporabe mreno podprtih satelitskih zvez vkoalicijskem okolju.

Za pospeeno organizacijsko uenje na tem podroju nastaja novmehanizem, in sicer kratek teaj mreno podprtih operacij. Ta teaj navodstveni ravni bo od junija 2005 ponujalo poveljstvo zaveznikihsil za preoblikovanje v sodelovanju z Natovim Centrom odlinosti zapoveljevanje in kontrolo in Uradom za preoblikovanje sil priamerikem ministrstvu za obrambo.

e si pogledamo celoten razpon pobud za Natovo preoblikovanje,vidimo, da med njimi ustanovitev poveljstva zaveznikih sil zapreoblikovanje izstopa kot pomembna organizacijska novost, kiobljublja, da bo e naprej ogromno prispevala k stalnemupreoblikovanju Nata. Delo tega poveljstva in nastajajoi centriodlinosti pri Natu zagotavljajo trdne temelje za trajnopreoblikovanje zaveznitva. Pri ugotavljanju uspenosti vojakegapreoblikovanja nas zgodovina ui, da so zanjo pomembni voditelji, kiznajo usmerjati spremembe, ter kultura, ki je odprta za spremembe,strpna do razprave in pripravljena na novosti. Le as bo pokazal,ali je Nato znal sestaviti klju do uspeha. Toda glede na e doseennapredek so obeti dobri.

John J. Garstka je pomonik direktorja zakoncepte in operacije v Uradu za preoblikovanje sil pri amerikemministrstvu za obrambo.