Vojake zadeve

Dolga in vijugasta pot: z neusklajenostjo zavez in razpololjivostjo sil se Nato ukvarja e ve let.

Operacije odzivanja na krizne razmere sopostale kljuni element Natovega prispevka k mednarodnemu miru invarnosti, uspeh teh operacij pa na splono velja kot merilo zaugotavljanje nadaljnje relevantnosti Nata. Natova vojaka sposobnostje seveda samo del njegova razloga za obstoj; verjetno jepomembneja njegova politina vloga. Nato je sredie razlinih in vednovejih oblik partnerstva in kot tak na tevilne nevojake naineprispeva k miru in stabilnosti. Toda v vseh teh funkcijah jenjegova vrednost tesno povezana s sposobnostjo, da politinaposvetovanja in dogovore spremeni v kolektivno vojako ukrepanje.Prav zato skua zaveznitvo vseskozi izboljati svojo sposobnost zaizvajanje tako zdajnjih kot verjetnih bodoih operacij.

tevilni izzivi, s katerimi se je zaveznitvo spopadlo v zadnjemdesetletju in pol, so bili pravzaprav namerna prizadevanja zaizboljanje njegove operativne uinkovitosti. Vasih lovek naleti nakritike Natove sposobnosti za prilagajanje, za razvoj postopkov inzmogljivosti, ki jih narekujejo sodobni izzivi. Toda ta kritika jepogosto odraz slabe obveenosti, saj je bil Natov trud priprilagajanju precej uspeen. To pokae vsaka primerjava medzaveznikimi silami danes in tistimi izpred 10 ali 15 let. Vsakazaveznica je la ali pa gre skozi proces preverjanja svojihobrambnih programov in struktur, kar zagotavlja, da so njene sileprimerne za dananje zahteve, in vsaka bela knjiga o obrambiponavlja potrebo po primernosti za napotitev, sposobnosti zaneprekinjeno delovanje in uporabnosti v skladu s Stratekimkonceptom zaveznitva dokumentom, ki opisuje strateko okolje innaine, s katerimi se Nato spopada z gronjami in izzivi ter spodrobnejimi usmeritvenimi dokumenti. Zaveznitvo je na kolektivennain preistilo svojo strategijo in koncepte, svoje poveljnikestrukture in strukture sil ter svojo notranjo organizacijo innotranje postopke.

Potreba po nadaljnjih spremembah

Iskanja veje operativne uinkovitosti pa ni nikoli konec. Delnozato, ker se spreminjajo zahteve operacij, in to vsaj v dvehsmislih. Prvi, zahteve posameznih operacij se e posebej, kar zadevapotrebne zmogljivosti sasoma spremenijo. To se je na primer zgodilov nekdanji Jugoslaviji. Drugi, vedno znova se zaenjajo noveoperacije in tako nastajajo dodatne zahteve, vasih tudi razline odtistih iz prejnjih operacij. Zahteve Mednarodnih sil za varnostnopomo (ISAF) v Afganistanu, Sil za Kosovo, operacije ActiveEndeavour in Natove misije za usposabljanje v Iraku se medsabo mono razlikujejo, vendar morajo biti vse izpolnjene istoasno.Potreba po nadaljnjih spremembah pa izhaja tudi iz dejstva, da Natoe vedno ni dovolj izboljal razlinih elementov operativneuinkovitosti oziroma jih povezal v koherentno celoto.

Posebna teava je nastala pri usklajevanju zmogljivosti in obvez.Velikokrat pride do prepada med politinimi obvezami za zaetekoperacij in zagotavljanjem sil, potrebnih zanje. V tevilnihprimerih to ni posledica neusklajenosti med elenimi rezultati inrazpololjivimi sredstvi. Zaveznice, denimo, so steka zagotovile lepeico helikopterjev za Isaf, hkrati pa so jih bile pripravljenetakoj dati na voljo okrog sto v primeru cunamija v Aziji.

Zdi se, da so za to nenehno razliko med politinimi odloitvami inzanesljivim izpolnjevanjem zahtev krive tri teave. To so politinavolja, viri in zmogljivosti. Voditelji zaveznic se teh teav innjihove medsebojne povezanosti zavedajo e nekaj asa. Pred dvemaletoma je takratni generalni sekretar Nata lord George Robertsonizrazil svojo zaskrbljenost glede pripravljenosti in sposobnostidrav lanic Nata, da izpolnijo vojake obveze, ki so jih dale napolitini ravni, bodisi znotraj zaveznitva ali drugih krogov. Dejalje, da so razlogi za tako stanje kompleksni, vendar bi jih bilomogoe zdruiti v eno samo rubriko, ki jo je poimenoval "uporabnost".Trdil je, da e vlade zaveznic ne bodo poskrbele za to, da bo vejidele njihovih sil postal uporaben za obveze, ki so jih sprejele, ine ne bodo pripravljene teh sil uporabiti v tevilu in na naine, kotso potrebni za operativni uspeh, obstaja tveganje, da bo prilo dokriz v mednarodnih forumih, v katerih se je zaveznitvo politinoobvezalo.

Z neskladjem med obvezami glede sil in njihovo razpololjivostjo seNato ukvarja e ve let in na tem podroju potekajo tevilnedejavnosti, ki so del splonega prizadevanja za boljo operativnouinkovitost, kar naj bi to neskladje odpravilo. Seminar, ki jepotekal pri poveljstvu zaveznikih sil za preoblikovanje v Norfolkuv Virginiji aprila 2004, na katerem so sodelovali generalnisekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer in veleposlaniki pri Natu, jebil e posebej pomemben za iskanje izvora tovrstnega neskladja in zaugotavljanje nainov, kako bi ga bilo mogoe odpraviti. Prav zato serazlinim dejavnostim na tem podroju, vkljuno z izboljanjem procesaoblikovanja sil za operacije in s poveanjem uporabnosti zaveznikihsil, vasih pravi Norfolka agenda. Tu pa je e ena pobuda, katerecilj je prav tako poveati uinkovitost in povezanosti razlinihdejavnosti Nata na podroju obrambnega nartovanja, namre oblikovanjecelovitih politinih usmeritev.

Oblikovanje sil

Zaveznitvo mora zagotoviti sile za ve operacij, ki potekajo hkratiin so dolgotrajne. Tradicionalni naini po katerih se sile vsakokratoblikujejo za posamezno operacijo kar pomeni, da jih drave uradnoponudijo za doloeno asovno obdobje na podlagi seznama zahtev, ki gapripravijo Natovi vojaki organi so se izkazali za nezadovoljive,preozke, preve kratkorone in reakcijske ter za slabo povezane sprocesom nartovanja sil. Zaveznice so se zato dogovorile o tevilnihukrepih, s katerimi bi te slabosti odpravile.

Pomembna pobuda na tem podroju je bila uvedba vsakoletnihkonferenc o globalnem oblikovanju sil, kar naj bi zagotoviloceloviteji in dolgoroneji pogled na Natove operativne potrebe in naprizadevanja zaveznic, da se nanje odzovejo. Zaveznicam bi moralobiti enostavneje zagotoviti sile z 12-mesenim napovednim rokom kotpa, recimo, z 12-dnevnim, e posebej, e bodo lahko videle, da tudidruge zaveznice nosijo precejen dele operativnega bremena, in ebodo dobile zagotovila o nartih za zamenjavo njihovih kontingentovpo doloenem obdobju delovanja. Prva tovrstna letna konferenca jepotekala na vrhovnem poveljstvu zaveznikih sil v Evropi novembra2004, in izkunje so nas e nauile, kaj moramo pri organizacijiprihodnjih konferenc spremeniti. Poleg tega skuamo ugotoviti, kakobi pri oblikovanju sil lahko bolje upotevali potencialne prispevkepartneric in drugih drav nelanic Nata za tiste operacije podvodstvom Nata, v katere so tudi same vkljuene.

Uporabnost

Kot smo e povedali, sega zaskrbljenost glede uporabnostizaveznikih sil kar nekaj let nazaj. Poudarek na veji primernostisil za napotitev in njihovi veji sposobnosti za neprekinjenodelovanje je bila ena od tem Prake zaveze za zmogljivosti in predtem tudi Pobude za obrambne zmogljivosti. To je odraalo spoznanje,da so sile nekaterih zaveznic e vedno preve prilagojene samoteritorialni obrambi in niso primerne za take operacije odzivanjana krizne razmere izven ozemlja lanic zaveznitva, kot jih Nato vtem trenutku izvaja in jih bo najverjetneje izvajal tudi vprihodnje. Na carigrajskem vrhu junija lani so se obrambni ministriNata dogovorili, da bodo poveali nacionalna prizadevanja inuporabnost svojih sil. Toneje, dogovorili so se, da je treba 40odstotkov moi vseh kopenskih sil posamezne drave strukturirati,pripraviti in opremiti za napotitev v operacije pod vodstvom Nataali drugih ter da bo osem odstotkov moi vseh kopenskih sil v vsakemtrenutku bodisi uporabljenih ali pa rezerviranih za dolgotrajneoperacije. Prav tako so se dogovorili o potrebi po nacionalnihciljih uporabnosti, ki bi te visokopolitine cilje dopolnjevali.Severnoatlantski svet pa so tudi prosili, naj razvije pokazateljeinputa in outputa, kot so tevilo pripadnikov, pripadniki, primerniza napotitev, zmogljivosti za dolgotrajno napotitev v operacije,izdatki za operacije in izdatki za opremo; vse to naj bi dalo irosliko o tem, v kolikni meri so zaveznice uspene pri preoblikovanjusvojih sil, ter predstavljalo standard, na podlagi katerega lahkovsaka zaveznica oceni svojo uspenost.

Iskanja veje operativne zmogljivosti ninikoli konec.

Delo na tem podroju je zdaj v teku. Drave sozagotovile podatke o svoji uspenosti pri doseganju ciljevuporabnosti (40 odstotkov oziroma osem odstotkov). Podatki nasplono kaejo, da tevilne zaveznice sicer e dosegajo ali celopresegajo cilje iz Carigrada, vendar ne vse delno zato, ker sozaveznice na razlinih stopnjah v procesu preoblikovanja sil. Mnogezaveznice, vkljuno z nekaterimi, ki e dosegajo oziroma presegajocilje, so zagotovile tudi informacije o nartih za izboljanjeuporabnosti svojih sil v prihodnje. Pomembno pa je imeti pred omidejstvo, da se znatne spremembe na tem podroju ne morejo zgoditi ezno.

Ta prizadevanja e nimajo zagotovljenega uspenega konca. eprav sousmerila pozornost nekaterih prestolnic na teave z uporabnostjonjihovih sil in s tem posledino sproile razvoj nartov za bodoeizboljave, pa podatkov, posredovanih do danes, e ni mogoe ustreznoprimerjati. Prav zato je izjemno teko dobiti nek sploen vtis ouporabnosti zaveznikih sil oziroma v nekaterih primerih celo tonopresoditi uporabnost sil konkretne zaveznice. Potrebno bo torej eve dela, da bodo nacionalne tevilke primerljive na praktien nain,saj zaveznice svoje sile organizirajo na razline naine. Delo na tempodroju se je do danes osredotoilo na kopenske sile, saj so izziviza njihovo napotitev in vzdrevanje veji kot pri letalskih inpomorskih silah. Toda razmiljati je treba o zastavljanju ciljevtudi za slednje. Dodatna pozornost pa bo potrebna za izboljanje inmorda poveanje zaetnega svenja pokazateljev inputa inoutputa.

Celovite politine usmeritve

Na carigrajskem vrhu so zavezniki voditelji Severnoatlantskemusvetu naloili pripravo celovitih politinih usmeritev, ki bi jihnato Svet obravnaval in ki naj bi sluile kot podpora stratekemukonceptu za vsa zaveznika vpraanja glede zmogljivosti, za posameznapodroja nartovanja in za obveevalno dejavnost. Ta pobuda naj bipoveala politino teo nacionalnih zavez za izboljanje zmogljivostiin istoasno pomagala uskladiti razline discipline, vkljuene vnartovanje, razvijanje in uporabo zmogljivosti.

Iz pogajanj, ki so do danes potekala na sedeu Nata, glede smotra,obsega in znaaja celovitih politinih usmeritev, postaja jasno, dabo to kratek politini dokument z usmeritvami za oblikovanje bodoihzaveznikih vojakih sil in drugih zmogljivosti in za pridobivanjeobveevalnih podatkov, primernih za oblikovanje bodoih zahtev pozmogljivostih. Postavljen bo med Strateki koncept na eni strani inusmeritve za posamezna podroja nartovanja, kot so denimo ministrskeusmeritve za nartovanje sil, na drugi. Celovite politine usmeritvebodo sicer usklajene s Stratekim konceptom, vendar bodo hkratiupotevale tudi spremembe v varnostnem okolju po letu 1999.

Dokument bo pokrival vse dejavnosti nartovanja oziroma discipline,vkljuene v oblikovanje zmogljivosti. Med slednje spadajotradicionalne discipline obrambnega nartovanja sile, oboroitev,posvetovanje, poveljevanje in kontrola (C3), logistika, viri,jedrsko oroje in civilnokrizno nartovanje. Vplival pa bo tudi nadruge dejavnosti, povezane z zmogljivostmi, kot sta na primernartovanje zrane obrambe in standardizacija. Poleg tega bo poskrbeltudi za vejo interoperabilnost nacionalnih dejavnosti nartovanja.Namen vsega tega je zagotoviti vejo povezanost med razliniminacionalnimi in kolektivnimi dejavnostmi nartovanja. Prav zato morabiti v njem zapisano, kakne cilje si eli zaveznitvo dosei v novemvarnostnem okolju, e posebej z operativnega vidika. Opredelil pa botudi mehanizem za upravljanje, ki naj bi stalno in sistematinospodbujal povezanost med razlinimi dejavnostmi nartovanja.

Severnoatlantski svet je doloil, da mu je treba celovite politineusmeritve in predlog mehanizma za upravljanje predloiti im prej,najkasneje pa do konca tega leta.

Vse te pobude o procesu oblikovanja sil, o uporabnosti in ocelovitih politinih usmeritvah so pomembna orodja za zagotavljanjeoperativne uinkovitosti zaveznitva. Poleg tega pa so tu e drugeenako pomembne pobude iz Norfolke agende, na primer izboljanjeizmenjave obveevalnih podatkov in posodobitev Natovega pristopa kskupnemu financiranju. Toda vsi ti ukrepi bodo prinesli rezultatele, e se bodo izvajali namensko. Za to pa je potrebna politinavolja in odloenost vseh zaveznic, da poskrbijo za uspeh Natovihoperacij in da pri tem opravijo svoj del naloge.

Steve Sturm je direktor Direkcije zaobrambno politiko in zmogljivosti v Natovem sektorju za obrambnopolitiko in nartovanje.