Ponovni razmislek o preoblikovanju Natovih sil

Mo zranih sil: jurini helikopterji so se izkazali za lahko prilagodljive irokemu spektru protiteroristinih in protiupornikih misij.

Vse od prve Zalivske vojne so siZdruene drave prizadevale za preoblikovanje Natovih vojakih sil vvisokotehnoloke konvencionalne sile s im vejim tevilominteroperabilnih elementov. Istoasno pa si je Nato prizadeval zarazvoj dodatnih zmogljivosti za delovanje izven ozemlja njegovihlanic in za projiciranje moi, od katerih se jih je velikozgledovalo po zmogljivostih ZDA. Odzivne sile Nata jasno odraajo tanamen. Gledano ire, pa so prizadevanja na obeh straneh odraalamnenje, da mora Nato najti nov smisel za delovanje v obdobju pokoncu hladne vojne, ki bo temeljil na temu primernih novih nalogahin zmogljivostih.

Nato je naredil nekaj korakov v to smer, toda veinoma gre za boljkozmetine popravke. Izgradnja institucij ni preoblikovanje sil.Ministri se sicer lahko strinjajo glede prednostnih nalogposodabljanja sil in glede oblikovanja novih zmogljivosti zaprojiciranje moi, toda za veino nacionalnih obrambnih nartov inproraunov je e vedno znailen poasen napredek, premajhnainteroperabilnost in nezmonost premikanja in vzdrevanja kaj ve kotle majhnega dela nacionalnih sil dlje od nacionalnih meja. Evropskelanice Nata namenjajo ve kot 220 milijard dolarjev za vojake silein imajo okoli 2,2 milijona aktivnih vojakih pripadnikov in 2,6milijona rezervistov. Toda isto vsi obrambni analitiki sestrinjajo, da je veina njihovih nabavnih politik komajda usklajenihin interoperabilnih in da se ne pribliujejo ameriki ravnitehnolokih in bojnih zmogljivosti. Poleg tega je le zelo majhen delvseh pripadnikov Nata primeren za napotitev izven ozemljazaveznitva in veina jih je pravzaprav uporabnih le, e gre Evropa vvojno sama s sabo.

Istoasno pa sta Evropska unija in Nato dejansko zaela tekmovatipri nartovanju in nadziranju evropskih obrambnih zmogljivosti, eposebej pri zmogljivostih za hitro odzivanje in projiciranje moi.tevilni ukrepi so nekako zakrili te razlike, toda napetosti znotrajzaveznitva zaradi vojne v Iraku so stanje poslabale. Napetosti medFrancijo in ZDA so globoke, kljub temu, da je predsednik ZDA GeorgeW. Bush pred kratkim odel na spravljivi obisk v Evropo, in takovisoke osebnosti, kot je nemki kancler Gerhard Schrder, so dejale,da Nato ni ve primarni forum, v katerem ezatlantske partnericeobravnavajo in usklajujejo svoje strategije. Zdi se, da je Natozdaj postal zaveznitvo, v katerem bodo drave lanice precejpogosteje sklepale ad hoc koalicije za odzivanje naposamezne krize in spremenjene okoliine kot pa delovaleenotno.

Preden pa zanemo alovati za Natom ali gledati na njegovaprizadevanja za preoblikovanje sil kot na neuspeh, moramo upotevatitevilne dejavnike. Prvi, ni ni narobe in ne gre za odpovedovanjeevropskim varnostnim potrebam e sta integracija in stabilnost vEvropi primarnega pomena. Stoletja konfliktov nas uijo, kakopomembno je, da Evropa zakljui svoj proces sprememb. Svetovni vojnista pokazali, da je to enako pomembno za strateke interese Kanadein ZDA kot Evrope. Nato ne potrebuje nove zdruitvene misije izvenEvrope, ki bi nadomestila hladno vojno; kar si mora zapomniti, jeto, da je namen ezatlantskega zaveznitva ezatlantska varnost, in toje podroje, na katerem je Zahod izjemno uspeen.

Drugi, prav ni ve novo ni dejstvo, da se ZDA osredotoajo navarnostne naloge izven Evrope, in prav tako ne dejstvo, daezatlantsko sodelovanje temelji na kombiniranju sil a lacarte in na sklepanju koalicij med voljnimi dravami in ne nazanaanju na uradne dogovore v okviru Nata. Nato je svoj pomendokazal v Afganistanu in na Balkanu, toda praktino vse operacijeizven ozemlja drav lanic, ki so v zadnji polovici stoletjavkljuevale tako amerike kot evropske sile, so bile ad hocmeanice sil iz Zdruenih drav in nekaj evropskih drav. Poleg tega jetudija, ki jo je po Zalivski vojni opravil Center za pomorskeanalize, pokazala, da so Zdruene drave sile za projiciranje moiizven ozemlja lanic Nata v asu od ustanovitve zaveznitva pa dokonca hladne vojne uporabile ve kot 240-krat in da v ve kot trehetrtinah vseh operacij, ki so bile na tem seznamu, amerikoukrepanje ni vkljuevalo nikakrnega sodelovanja Evrope.

Nato, v katerem se Evropa osredotoa na Evropo, Zdruene drave pa napreostali del sveta ob vsakokratni posamini podpori nekaterihevropskih drav, je morda edini nain ukrepanja Zahoda v veiniprimerov delovanja izven ozemlja lanic Nata. Nato ne ustvarjaskupnih interesov in skupnega dojemanja. V tevilnih primerih jevsezavezniki konsenz recept za paralizo in do kakrnega kolivsezaveznikega preoblikovanja sil ne bo nikoli prilo na ve kotzgolj simbolni ravni, saj precej e ne veina evropskih drav nimajasnega razloga za vkljuevanje in plaevanje raunov.

Dejstvo, da je Nato najkoristneji kot skupni varnostni forum, kizagotavlja primeren dialog in sodelovanje, kjer je to potrebno insprejemljivo, je z vsakega racionalnega vidika e vedno uspeh."Specializacija" Evrope in Zdruenih drav odraa tudi to, da stanajpomembneji varnostni prioriteti Zdruenih drav izven Evrope, insicer sta to varnost v Koreji in stabilnost v Tajvanski oini. Greza vojaki areni, kjer lahko Evropa odigra le simbolino vlogo. Tudikar zadeva Zaliv in osrednjo Azijo je Zdrueno kraljestvo zdaj edinaevropska sila, ki ima kakrne koli resnine monosti za napotitev indolgotrajno oskrbovanje sil v operacijah izven ozemlja lanicNata.

Tretji, prednostne naloge za preoblikovanje sil se spreminjajo.Tudi "bogati" imajo teave s proraunom in obvladovanje strokovpostaja resna teava tako za ZDA kot za Evropo, kljub ogromniameriki prednosti pri skupnih vojakih izdatkih. Zdruene drave sougotovile, da si ne morejo ve privoiti toliko programov, kot sovasih mislile, da jih lahko vkljuijo v svojo "revolucijo vojakihzadev". Ameriko vojako letalstvo ima predrago meanico nabavnihprogramov za bojna letala. Ameriki marinci so hipotekarno vezani naprogram Osprey, katerega namen je razviti letalo, bolj primerno zanapotitev, in se sooajo z znatnim omejevanjem strokov na tevilnihdrugih podrojih posodabljanja sil. Amerika kopenska vojska jemorala nabavo svoje nove druine bodoih bojnih vozil prestaviti zavsaj desetletje. Glede amerike mornarice pa se praktino vsinotranji in zunanji strokovnjaki strinjajo, da v njej vlada ogromenrazkorak med zahtevami po izgradnji novih ladij in tistim, kar sidejansko lahko privoi.

Zdruene drave se sooajo z enako realnostjo kot vsaka druga lanicaNata. Prorauna ni mogoe prilagoditi prednostnim nalogampreoblikovanja sil, temve je treba preoblikovanje sil prilagoditiproraunskim zmonostim. Glede na to, da zdaj ni ve konvencionalnihgroenj med enako usposobljenimi silami, je danes primarno merilo zapreoblikovanje sil strokovna sprejemljivost.

Veina kritik na raun preoblikovanja Natovihsil lahko temelji na napanih stratekih predpostavkah in napanihprioritetah.

etrti, zelo jasno je, da se spreminjajotudi zahteve misij. e vedno sicer obstajajo precejnjekonvencionalne gronje v Aziji in na Blinjem vzhodu, toda ZDA so vreferenni okvir k svoji tiriletni obrambni oceni zapisale,da so tovrstne "tradicionalne gronje" le en del teave. ZDA namre odosredotoenosti na visokotehnoloke konvencionalne sile prehajajo na"tirismerno matriko, v kateri imajo neobiajne, razdiralne inkatastrofalne gronje enako prednost. Dogodki 11. septembra,dogajanje iz Afganistana in Iraka ter morebitno irjenje oroja sstrani Irana in teroristinih skupin so ZDA prisilili, da enakoprednostno obravnava asimetrino bojevanje, boj proti upornikom indomovinsko varnost. Prav tako pa so ZDA prisilili, da znovarazmisli o sodelovanju med razlinimi agencijami ter ustvari civilnekomponente za izvajanje nalog, povezanih z nacionalno varnostjo, indodeli vojski vloge pri operacijah za izgradnjo drave, ustvarjanjemiru in zagotavljanje stabilnosti.

Ukvarjanje z neobiajnimi, razdiralnimi in katastrofalnimi gronjamiso podroja, na katerih lahko tehnologija igra kritino vlogo, kjerpa imajo nove, drage platforme za oroje, izjemno dragi vesoljskiprogrami in visoko uinkovito strelivo precej manjo prioriteto.Vojna v Iraku je na primer pokazala, da je bila kakovostobveevalnih, opazovalnih in izvidnikih dejavnosti dosti pomembnejaod uporabe najnovejega letala. Pokazala je, da je natannovojskovanje v veliki meri mogoe s cenovno sprejemljivimi laserskimibombami in bombami, vodenimi s pomojo sistema GPS.

Dokazala je tudi, da obstojee platforme za oroje ne le ohranjajosvojo vrednost, temve da se lahko prilagodijo tudi za uporabo vnovih nalogah. Sistemi, kot sta teki tank M-1A1 in oklepno bojnovozilo Bradley, so ne le pomagali razbiti irake konvencionalnesile, temve so od takrat dalje kritinega pomena pri vojskovanju vurbanih naseljih in spopadanju z uporniki. Bojne helikopterje inzrana plovila brez posadke je bilo zlahka mogoe prilagoditi celivrsti protiteroristinih in protiupornikih nalog. Obstojea bojnaletala se v dravah v razvoju lahko spopadajo z gronjami v zraku inrelativno enostavna oroja za natanno usmerjen napad jim omogoajo,da se ne le izognejo zrani obrambi s tal, temve tudi napadajoteroristine in upornike cilje v urbanih naseljih. Stareji sistemi,kot je A-10 Warthog, so se izkazali za tako koristne, da jih bodonajverjetneje temeljito nadgradili.

e bolj pomembno pa je, da sta afganistanski in iraki konfliktpokazala, kako pomembne so loveke veine, poznavanje obmoja,civilno-vojake enote in cela vrsta drugih zmogljivosti, ki soodvisne od mo in ena v uniformah in ne od stvari. Protiteroristinein protiupornike dejavnosti ter dejavnosti za ustvarjanje miru inizgradnjo drave so odvisne od ljudi in njihovega znanja in sopodroja, na katerih lahko obstojee evropske sile odigrajo kljunovlogo v tistih operacijah, kjer imajo drave neko skupno potrebo.Posebne enote, vojaka policija, jezikoslovci, civilno-vojakeakcijske skupine, strokovnjaki za obveevalno dejavnost, bojniinenirji, enote za zagotavljanje delovanja in transportnihelikopterji so le nekateri primeri "preobrazbenih" vein, ki so vtem trenutku bolj potrebne kot visokotehnoloki sistemi.

Obramba pred teroristinimi napadi in odziv nanje na domaih tlehprav tako vkljuujejo nove kombinacije rednih vojakih in paravojakihenot, organov pregona in enot za ukrepanje v nujnih primerih. V tehprimerih so civilne zmogljivosti lahko prav tako pomembne kotvojake, in prednost, ki jo ima poveanje tovrstnih virov, zahteva"preoblikovanje" v dosti irem pomenu. Protiteroristinistrokovnjaki, strokovnjaki za varnost informacijske tehnologije,varovanje kritine infrastrukture, specializirane sanitetnezmogljivosti in enote za odzivanje v nujnih primerih, denimogasilci, so za nacionalno varnost prav tako pomembni kot rednevojake sile. To so podroja, na katerih ima Evropa enake, e ne boljezmogljivosti kot ZDA in kjer prav verjetno obstaja precej boljsoroden niz ezatlantskih prioritet in potreb kot pa v operacijahizven ozemlja lanic Nata in pri projiciranju moi. e bo terorizempripeljal do kombinacije neobiajnih in katastrofalnih groenj, esarse bojijo tevilni strokovnjaki, se bo potreba po ezatlantskemsodelovanju verjetno e poveala. To bi lahko pomenilo preoblikovanjein poveanje tevilnih prizadevanj Nata, ki so e v fazi razvoja,recimo pri protiterorizmu, in jim dalo dosti vejo vlogo prinekaterih vidikih domovinske obrambe.

Skratka, veina kritik na raun preoblikovanja Natovih sil lahkotemelji na napanih stratekih predpostavkah in napanih prioritetah.ezatlantske razlike bodo ostale. Evropa in Zdruene drave se vtevilnih primerih e ne celo v veini primerov ne bodo strinjaleglede skupnega niza Natovih nalog izven ozemlja njegovih lanic.Evropske sile se ne bodo preoblikovale tako, da bodo imele takoraven konvencionalne tehnologije ali zmogljivosti za projiciranjemoi kot Zdruene drave oziroma raven, za katero so se uradnodogovorili njihovi ministri.

Tovrstne razlike pa pravzaprav niso ni novega in zdruujoi terpovezovalni uinek hladne vojne je bolj ali manj stvar slabezgodovine in lane nostalgije. Nato je izkusil tevilne zaporedne"ezatlantske krize" glede vpraanj, kot so postopna ukinitevamerikega programa vojake pomoi Point Four, amerika zavrnitev pomoipri podpiranju kolonialnih operacij izven ozemlja lanic Nata,prizadevanja za usmeritev v uporabo jedrskih zmogljivosti na bojiuin nato za vnovino uvedbo konvencionalnih zmogljivosti, De Gaullovdelni umik iz zaveznitva, amerika vloga v Vietnamu, namestitevizstrelkov Pershing II in kopenskih manevrirnih izstrelkov ternartovanje Pogodbe o medsebojno uravnoteenem zmanjanju sil inkonvencionalnih oboroenih silah v Evropi. Nato ni nikoli enotnouresniil kaknega vejega narta glede sil, niti tako pomembnega, kotje bila neko skupna namestitev zrane obrambe s kopnega za osrednjoregijo.

e zaveznitvo presojamo na podlagi resninih standardov, ugotovimo,da e zdale ne gre za popoln uspeh, vendar je vse prej kot neuspeh.Poleg tega ima dosti ve cenovno sprejemljivih prilonosti za taknopreoblikovanje sil, ki ga drave lanice resnino potrebujejo, kot pase tega zavedajo tevilni vojaki analitiki, ki se osredotoajoizkljuno na tradicionalne gronje. Nato bi sicer resda moraltemeljito znova razmisliti o tevilnih dananjih prioritetahpreoblikovanja sil, vendar pa ostaja precej uspena organizacija.Kar v prihodnje potrebuje, je malce manj amerikega precenjevanjasamega sebe in malce manj evropskega prikanja ter precej vestratekega realizma o tem, kaj Nato lahko naredi in kaj bi moralnarediti.

Anthony H. Cordesman je vodja katedreArleigha A. Burka v Centru za strateke in mednarodne tudije vWashingtonu, nekdanji lan Natovega Mednarodnega sekretariata inavtor najnoveje publikacije z naslovom "Vojna v Iraku: Strategija,taktika in vojake lekcije" (The Iraq War: Strategy, Tactics, andMilitary Lessons. Praeger Publishers, Westport, CT,2003).