Kaj je zveza NATO?

Izberite temo in raziskujte zvezo NATO

1 DRŽAVE ČLANICE

Članice zveze NATO

Najpomembnejši igralci v zvezi NATO so same države članice.

Trenutno je 32 članic

Razvrsti po abecedi  ali  Razvrsti po datumu

  • Albanija (2009)
  • Belgija (1949)
  • Bolgarija (2004)
  • Češka (1999)
  • Črna gora (2017)
  • Danska (1949)
  • Estonija (2004)
  • FINSKA (2023)
  • Francija (1949)
  • Grčija (1952)
  • Hrvaška (2009)
  • Islandija (1949)
  • Italija (1949)
  • Kanada (1949)
  • Latvija (2004)
  • Litva (2004)
  • Luksemburg (1949)
  • Madžarska (1999)
  • Nemčija (1955)
  • Nizozemska (1949)
  • Norveška (1949)
  • Poljska (1999)
  • Portugalska (1949)
  • Romunija (2004)
  • Severna Makedonija (2020)
  • Slovaška (2004)
  • Slovenija (2004)
  • Španija (1982)
  • ŠVEDSKA (2024)
  • Turčija (1952)
  • Združene države Amerike (1949)
  • Združeno kraljestvo (1949)

Razširitev zveze NATO

Članstvo v zvezi NATO je odprto za »vse ostale evropske države, ki so v položaju, da lahko razvijajo načela te Zveze in prispevajo k varnosti Severnoatlantskega območja.«

 
 
 
Illustration of a NATO meeting

2OSNOVNE TOČKE

< >

2.1 Politična in vojaška zveza

Varnost v našem vsakdanjem življenju je ključnega pomena za našo blaginjo. Namen zveze NATO je s pomočjo političnih in vojaških sredstev zagotoviti svobodo in varnost njenih članic.

POLITIČNA SREDSTVA – Zveza NATO promovira demokratične vrednote in omogoča članicam posvetovanje in sodelovanje glede zadev, ki so povezane z obrambo in varnostjo, s čimer se rešujejo težave, gradi zaupanje in, dolgoročno, preprečujejo konflikti.

VOJAŠKA SREDSTVA – Zveza NATO je zavezana k mirnemu razreševanju sporov. Če težav ni mogoče rešiti po diplomatski poti, potem vojaške sile prevzamejo operacije kriznega upravljanja. Te operacije izvajajo v skladu z določbo o kolektivni obrambi iz ustanovne listine zveze NATO – 5. člen Washingtonskega sporazuma – ali pod mandatom Organizacije združenih narodov, sami ali v sodelovanju z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami.

2.2 Kolektivna obramba

Zveza NATO je zavezana k načelu, da napad na eno ali več njenih držav članic pomeni napad na vse države članice. To je načelo kolektivne obrambe, ki je zapisano v 5. členu Washingtonskega sporazuma.

Do sedaj je bil 5. člen uporabljen samo enkrat – v odzivu na teroristične napade v Združenih državah Amerike 11. septembra 2001.

2.3 Transatlantska povezava

Zveza NATO je zveza držav iz Evrope in Severne Amerike. Zagotavlja edinstveno povezavo med tema dvema celinama, kar omogoča posvetovanje in sodelovanje na področju obrambe in varnosti ter izvajanje skupnih večnacionalnih operacij kriznega upravljanja.

2.4 STRATEŠKI KONCEPT 2022

Strateški koncepti določajo ključne naloge in načela Zveze, njene vrednote, razvijajoče varnostno okolje in strateške cilje za naslednje desetletje. Strateški koncept 2022 potrjuje, da je ključni namen NATA zagotavljanje kolektivne obrambe svojih članic na osnovi 360-stopinjskega pristopa ter poudarja tri bistvene naloge – odvračanje in obrambo, preprečevanje in upravljanje kriz ter varnost s sodelovanjem.

 
 

3 AKTIVNOSTI

< >

3.1 Odločitve in posveti

Vsak dan se države na vseh ravneh in na najrazličnejših področjih posvetujejo in sprejemajo odločitve glede varnostnih zadev.

»Odločitev zveze NATO« je izraz skupne volje 32 držav članic, saj je za vse odločitve potreben konsenz.

Na stotine uradnikov in civilnih ter vojaških strokovnjakov vsak dan pride na sedež zveze NATO, da bi izmenjali informacije, delili ideje in po potrebi pomagali pri pripravi odločitev. Vse to pa se izvaja v sodelovanju z nacionalnimi delegacijami in osebjem štaba zveze NATO.

3.2 Operacije in misije

  • Kosovo
  • Varovanje Sredozemlja
  • Podpiranje Afriške unije

Zveza NATO prevzema aktivno vlogo v širokem razponu operacij in misij kriznega upravljanja, vključno z operacijami in misijami v primeru civilnega kriznega upravljanja.

Operacije kriznega upravljanja zveze NATO se izvajajo v skladu s 5. členom Washingtonskega sporazuma ali pod mandatom Organizacije združenih narodov.

3.3 Partnerstva

NATO sodeluje z mnogimi državami nečlanicami na širokem naboru političnih in varnostnih vprašanj. Te države si prizadevajo za dialog in praktično sodelovanje z Zvezo, mnoge države pa dajejo svoj prispevek k operacijam in misijam pod poveljstvom zveze NATO. Zveza NATO sodeluje tudi z obsežnim omrežjem mednarodnih organizacij.

Partnerske države nimajo enake pristojnosti za sprejemanje odločitev kot države članice.

 Izvedite več o
partnerstvih zveze NATO

3.4 Razvijanje sredstev za odzivanje na grožnje

Zveza NATO je vedno uvajala inovacije in se prilagajala, s čimer zagotavlja, da so njene politike, sposobnosti in strukture primerne za spopadanje s trenutnimi in bodočimi grožnjami, vključno s kolektivno obrambo njenih članic.

 
 

4 KLJUČNI DOGODKI

 

1989

Padec Berlinskega zidu

1991

Zveza NATO po razpadu Sovjetske zveze razvije partnerstva z bivšimi nasprotniki

1995

Zveza NATO se vključi v svojo prvo veliko operacijo kriznega upravljanja v
Bosni in Hercegovini

2001

Obsežni teroristični napadi na New York in Washington D.C.

Zveza NATO prvič v zgodovini uporabi 5. člen in sprejme širši pristop k varnosti

2003

Zveza NATO prevzame poveljstvo nad Mednarodno varnostno podporno silo silo – ISAF – v Afganistanu

  POJDITE NA ZGODOVINSKI MODUL NATA

5 DELOVNE STRUKTURE

Države članice

 
Vojaški odbor

Mednarodno vojaško osebje

 
Zavezniško
poveljstvo za
operacije
Zavezniško
poveljstvo za
preoblikovanje
 

Integrirana vojaška poveljniška struktura

View organigram