Intervju

To je agencija Sveta Evropske unije,ustanovljena z nalogo "nuditi podporo državam članicam pri njihovihprizadevanjih za izboljšanje evropskih obrambnih zmogljivosti napodročju obvladovanja kriznih razmer in za vzdrževanje Evropskevarnostne in obrambne politike, kakršna je sedaj in kakor se borazvila v prihodnje". Zato moramo preučiti današnje potrebe inpredvideti potrebe za čas čez 20 do 30 let.

Agenciji so bile naložene štiri glavne funkcije. Te se nanašajo naoblikovanje obrambnih zmogljivosti, sodelovanje na področjuoboroževanja, evropsko obrambno tehnološko in industrijsko bazo tertrg obrambne opreme in na spodbujanje sodelovanja pri raziskavah intehnologiji. To je precej širok spekter odgovornosti, četudi nenosimo nikakršne odgovornosti za kar koli operativnega in nas vzadevah obrambne politike in strategije ne povprašajo zastališče.

V agenciji sodelujejo vse države članice EU z izjemo Danske, ki seje odločila, da ne bo sodelovala pri EVOP. Mehanizem financiranjatemelji na ključu bruto nacionalnega prihodka. Ob tem pa je trebapovedati, da vsote trenutno niso posebno visoke. Letošnji proračunznaša 20 milijonov evrov. To zadošča za izplačilo plač, selitev vnove prostore, ostalo pa bo še 3 milijone evrov zagonskih sredstevza študije izvedljivosti.

Evropska obrambna agencija je tretja agencija, ki deluje v okviruSveta. Prvi dve sta Satelitsko središče v Torrejónu in Inštitut zavarnostne študije v Parizu – oba je Svet prevzel od Zahodnoevropskeunije.

Ustanovitev naše agencije je edinstvena v večpogledih. Agencija je majhna, vendar pa ima široke pristojnosti inzamišljeno je, naj bi bila v veliki meri v lasti njenih državčlanic. Vodi jo usmerjevalni odbor, ki mu predseduje Javier Solana(vodja agencije in torej moj šef), sestavljajo pa ga obrambniministri sodelujočih držav. Sestajala se bo v različnih zasedbah.Včasih bodo prisotni nacionalni direktorji za oboroževanje, drugičdirektorji za raziskave in tehnologijo, spet drugič pa odgovorni zarazvoj zmogljivosti. Ko bo agencija delovala s polno paro, naj bise v povprečju sestajali vsakih šest tednov.

Skoraj vsi naši uslužbenci prihajajo iz držav članic, zato bomonastopali kot osrednja točka za njihove skupne dejavnosti.Organizirali bomo vrsto razgovorov, seminarjev, delovnih skupin indrugih bolj ali manj formalnih struktur, s pomočjo katerih boagencija postala kraj, kjer se države članice sestajajo insodelujejo pri vrsti dejavnosti. Ta širok razpon dejavnosti jemočna plat ustanovitve agencije, saj nam bo omogočila ustvarjanjesinergij.

Skupina WEAG bo nehala delovati konec junija in njene funkcijebomo prevzeli mi. Upam, da bomo zaradi našega bolj holističnegapristopa iz različnih dejavnosti lahko ustvarili dodatne sinergije.OCCAR je medvladna agencija, vendar pa ne pripada Evropi, pač pasamo njenim šestim sodelujočim državam, poleg tega pa je izključnoagencija za nabave, ki je bila ustanovljena za vodenje programov.Tako so nedavno prevzeli upravljanje programa za transportno letaloA400M. V tem primeru je OCCAR zadolžen za upravljanje na stranidobavitelja, s čimer naj bi zagotovili, da bodo letala dobavljenaob ustreznem času in po ustrezni ceni. Naše dejavnosti se bodozačele in ostale na višji ravni, kot je tista, na kateri delujeOCCAR. Prizadevali si bomo doseči konsenz glede prednostnih nalogna področju zmogljivosti, nato pa bomo pripravili predloge,predstavili ideje in nato ponovno dosegli konsenz, da bomo skupajlahko dosegli več. Morda se bomo v prihodnosti ukvarjali tudi zupravljanjem. Trenutno pa vidim našo vlogo kot dopolnilo OCCAR-ju.Upamo, da bomo uspeli pripraviti programe sodelovanja, ki bi jihOCCAR nato lahko upravljal. Četudi nihče ne bo zavezan, da se gledeupravljanja obrne na OCCAR, pa je treba povedati, da OCCAR opravljasvoje delo dobro in bi bil verjetno zainteresiran, da tako deloprevzame.

Trenutno nas je približno 30, ko pa bomoletos poleti zaključili začetni postopek zaposlovanja, nas boskupaj 77. Razdeljeni smo v štiri glavne direkcije, od katerihvsaka ustreza eni izmed naših glavnih funkcij: razvoj zmogljivosti,raziskave in tehnologija, oboroževanje ter industrija in trg. Obtem pa naj povem, da zaposleni v direkciji za razvoj in tehnologijone bodo delali izključno na tem področju. Večino časa bodo delali vskupnih projektnih skupinah. Kadar koli bomo začeli obravnavatidoločeno vprašanje, bomo določili vodjo, ki bo sestavil takoskupino in črpal kadre iz vseh štirih direkcij. Pri vsaki temi, kise je dotaknemo – in za letošnje leto imamo štiri večje projekte –ugotavljamo, da je edini način obravnave holističen pristop, karzahteva strokovna znanja na vseh štirih področjih.

Naša neposredna prednostna naloga, ki jepredpogoj za vse ostalo, je postavitev agencije, zaposlitevustreznih kadrov in selitev v nove prostore. Prav tako pa moramotudi pojasniti, kdo smo. Za agencijo je ogromno zanimanja, vendarpa ljudje koncepta še ne razumejo dobro. Naše déležnike, torej 24držav članic, moramo vsakega posebej spoznati. Poleg tega imamoletni program dela, ki predvideva štiri glavne programe. Ti so:evropski trg obrambne opreme, študija poveljevanja, kontrole inkomunikacij, oklepna bojna vozila in letala brez posadke.

Dobesedno prisiljeni smo bili preučiti evropski trg obrambneopreme, saj je Komisija preteklega septembra izdala zeleno knjigo otej temi. Vendar pa si upam reči, da smo na tem področju že dosegliprve uspehe. Pred dvema tednoma se je sestal usmerjevalni odbor, nakaterem so se vse države dogovorile o začetku procesa, katereganamen je do konca leta doseči dogovor o povečanju konkurence vnabavah obrambne opreme. Zato bomo letos preučevali in razpravljalio tem vprašanju, da bomo lahko pripravili nekaj, kar bo na začetkuverjetno prostovoljen, nezavezujoč, medvladni kodeks obnašanja, zakaterega upamo, da ga bo podprlo vseh 24 držav. Vojaške nabave so vveliki meri izvzete iz pravil, ki urejajo evropski notranji trg. Čebomo do konca leta uspeli predstaviti prepričljiv načrt zaodpiranje razpisnih postopkov, bo to velik korak naprej. To bo tudipomagalo Evropi doseči boljši donos njenih lastnih naložb.

Poveljevanje, kontrola in komunikacije (C3) so pri napotitvahvedno problem. Sedaj skupaj z vojaškim štabom EU pripravljamoskupno študijo C3. Zaključena naj bi bila maja, dala pa naj bi triali štiri cilje, za katere si bomo prizadevali. Sčasoma bomo napodlagi rezultatov operacije EU v Bosni in Hercegovini lahkoopredelili še nadaljnja področja. Sicer pa so satelitskekomunikacije še eno področje, kjer bi Evropejci lahko naredili več,če bi problem, katerega bistvo so zmogljivosti, analizirali skupajin razvili skupne rešitve.

Če pogledamo dve ali tri leta naprej, bo prednostne cilje določalabolj znanstvena analiza zmogljivosti, potrebnih za podporodoseganju ciljev EVOP. Za začetek pa smo se odločili za letala brezposadke in oklepna bojna vozila, ki so bila zanimiva za celoEvropo. Različne države priznavajo, da so letala brez posadke nekajnovega in pomembnega, ter zato vlagajo sredstva v lastneraziskovalne programe. A če države ne bodo sodelovale, končniizdelek s stališča interoperabilnosti in praktične uporabe ne botako dober, kot bi lahko bil. Tudi stroški bodo po vsej verjetnostivišji. Naš namen je točno prikazati, kaj se dogaja po Evropi. Toanalizo bomo nato predstavili našemu usmerjevalnemu odboru invideli, ali bodo države članice zadovoljne s stanjem. Če ne bodo,bomo predlagali, kako zagotoviti večjo povezanost. Podobno veljatudi za oklepna vozila.

Obstajajo predlogi za obsežen programvarnostnih raziskav, ki naj bi se financirale iz sredstev zaraziskave in tehnologijo. Uradno moramo jasno razlikovati medvarnostnimi in obrambnimi raziskavami. Obrambni ministri soodgovorni za obrambne raziskave in denar, namenjen zanje, prihajaiz obrambnih proračunov. Varnostne raziskave pa lahko financiraKomisija. Kljub formalnemu razlikovanju pa je dejansko velikotehnologij, ki so v razvoju, in družb, ki so vključene v raziskave,istih. Zato bo treba spretno ohraniti formalno razlikovanje inkljub temu poskrbeti, da bodo opravljene najbolj relevantneraziskave. Vedeti bomo morali, kaj počne Komisija, tako da ne bomodvakrat plačevali istih raziskav. Poleg tega si bomo rezultateraziskav morali izmenjevati. Morda bi lahko celo Komisijafinancirala določene projekte, ki so relevantni zaagencijo.

Mislim, da se načrtovalci obrambe še nisoznašli v tako težkem položaju. To pa zato, ker se ukvarjajo zdvojnim izzivom, in sicer s prehajanjem s teritorialne obrambe nanapotene operacije in, istočasno, s poskusi upoštevanja učinkovtehnološke revolucije, ki nas iz industrijske dobe vojskovanjapelje v informacijsko dobo. V Evropi imamo preveč težke opreme. Podrugi strani pa nam primanjkuje vseh tistih odlik, ki se končujejona N-O-S-T: sposobnost dolgotrajne oskrbe, primernost za napotitev,mobilnost in interoperabilnost. Veliko od tega je povezano z novimisistemi za opazovanje in komunikacije, kjer je tehnologija nacivilnem področju zelo napredovala. To je premik, h kakršnim moramospodbujati vlade. Ker pa smo majhna agencija s skromnim proračunom,moramo v osnovi delovati kot vest in katalizator.

Agencija je sposobna zagotoviti edinstveno in prepričljivo analizocelotnega evropskega prostora. To naj bi nam omogočilo, da se bomovedno znova vračali k našim déležnikom, t.j. sodelujočim državamčlanicam, jim razložili situacijo in jih vprašali, ali so z njozadovoljne. V primeru, da ne bodo zadovoljne, jim bomo predstavilipredloge za izboljšanje. Nazadnje pa bo na 24 obrambnih ministrih,da se dogovorijo o prilagoditvi nekaterih elementov v nacionalnihnačrtih in da denar porabijo drugače, upoštevaje evropskorazsežnost. Mislim, da se to lahko zgodi in se tudi bo zgodilo, sajtrenutno agencija uživa veliko politične podpore.

Pravzaprav lahko ravno zato, ker zaposlujemoljudi iz prestolnic, dosežemo učinek. Ne glede na to, kakopodkovani ali domiselni bi bili, v prestolnicah ne bi dosegliučinka, če bi enostavno oznanili, kar se nam zdi najbolje, nato pato predstavili po načelu “vzemi ali pusti”. Smo na začetku dolgegapopotovanja, ki ga bomo mi, torej agencija, in vseh 24 državčlanic, morali opraviti skupaj. Zaposleni na agenciji smopostavljeni v položaj tistega, ki določa potek dela, vendar pa bomouspešni le, če nam bo uspelo pritegniti države in zagotoviti, dabodo ostale vključene. One bodo namreč lastnice vsega, kar bomodosegli.

Ravno obratno. Evropsko varnostno in obrambnopolitiko ter Evropsko varnostno strategijo, ki jasno navaja pomenin namen EVOP, že imamo. Agencija naj bi Evropi omogočilauresničiti tiste stvari, ki so zapisane v Varnostni strategiji.Vendar pa Varnostna strategija poudarja, da če želi Evropa prevzetisvoj delež globalnega bremena za varnost, potrebuje ustrezna orodjaza delo. Teh pa trenutno nima in lahko le delno opravi svoje delo.Vloga agencije je poskusiti zagotavljati sredstva, zmogljivosti,orodja ter infrastrukturo, ali, povedano drugače, zapolniti vrzelmed tistim, kar Evropa lahko naredi danes, in tistim, kar bi bilarada sposobna narediti.

To je šele začetek. Vendar pa že obstajajonekateri uveljavljeni mehanizmi. Tako, na primer, obstaja SkupinaNato-EU za zmogljivosti in sam se bom aprila udeležil svojegaprvega zasedanja tega telesa. Prav tako nameravamo na sestankenašega usmerjevalnega odbora občasno povabiti Natovega generalnegasekretarja in njegove ustrezne pomočnike. Četudi odločitev o tem šeni bila sprejeta, pa bo agencija morda povabljena tudi, dapredseduje Konferenci nacionalnih direktorjev za oboroževanje, karje dozdaj počela skupina WEAG. Vse to so seveda formalne povezave.Mislim pa, da so v praksi najboljše povezave, ki bodo preprečile,da bi se spotikali eden ob drugega, neformalne. Skupaj z JohnomColstonom [pomočnikom Natovega generalnega sekretarja za obrambnopolitiko in načrtovanje] in Marshallom Billingsleajem [pomočnikomNatovega generalnega sekretarja za obrambne investicije] sem žepregledal naš program dela za letošnje leto in prisluhnil njunimopažanjem, da bi v prvih mesecih ne delali eden mimodrugega.

Določeno sodelovanje je predvideno. Državi,kot sta Norveška in Turčija, bosta vključeni v administrativnedogovore, ki bodo določali naravo njunega povezovanja z agencijo,na podlagi česar bosta precej dobro vedeli, kaj se dogaja znotrajagencije. Če bi, na primer, skupina držav članic razmišljala osodelovanju pri določenem projektu, bosta tudi oni lahko zaprosiliza sodelovanje, če bi tako želeli. Primer Danske je drugačen in tuni predviden nikakršen administrativni dogovor. To pa zato, ker jeDanska članica EU, ki se je odločila, da ne bosodelovala.

Gre za pomembna čezatlantska vprašanja.Vendar pa je pobuda v veliki meri na strani ZDA. V glavnem soZdružene države tiste, ki omejujejo pretok tehnologije čez Atlantikin dostop Evrope do ameriškega trga, v nasprotju s precej odprtimtržnim dostopom, ki ga Američani uživajo v Evropi. Združene državenamenjajo obrambi ogromno več sredstev kot Evropa in zatoobravnavajo ta vprašanja s položaja moči. Če Evropejcem toneravnovesje pri tehnološki menjavi in tržnem dostopu ni všeč,potem je najbolj smiselno, da vlagajo v močnejšo obrambnotehnološko industrijsko bazo v Evropi, tako da bodo onstranAtlantika ta vprašanja obravnavali bolj enakopravno. To pa jemogoče narediti s preseganjem razdrobljenosti in krepitvijozdruževanja, s čimer bodo ne ravno zanemarljive vsote denarja, kise v Evropi namenja za obrambo, dale bolj učinkovite rezultate.Vendar pa je to dolgoročen projekt. Glede ameriškega dostopa doevropskih trgov na agenciji ne bomo ničesar spreminjali. Gre namrečza vprašanje, o katerem ima 24 držav bistveno drugačna stališča.Zato domnevam, da se bo naš usmerjevalni odbor na tem področjustrinjal, da se ne strinjamo.

Vsekakor upam, da bo tako. Prepričan sem, daevropska obrambna industrija potrebuje močnejšo konsolidacijo.Pravzaprav se s tem vse od devetdesetih let vsi strinjajo in vzadnjih letih je že bil dosežen precejšen napredek, zlasti vdoločenih panogah, kot je vesoljska industrija. Na drugihpodročjih, na primer v kopenskih in pomorskih panogah, pa dokonsolidacije še ni prišlo. Mislim, da je tako v operativnem kot vgospodarskem pogledu nujno, da na teh področjih bolj sodelujemo. Obtem pa kaže povedati, da podobno kot pri toliko drugih temah,agencija lahko prispeva k procesu z nasveti inanalizami.

Eden od elementov našega programa dela zaletos je, da bomo do konca leta našemu usmerjevalnemu odborupredložili smiselne kriterije za merjenje uspešnosti. S temikriteriji bomo merili tako uspešnost držav članic kot tudi sameagencije. Med kriteriji za merjenje uspešnosti, ki jih imam vmislih, so finančni cilji za porabo večjega deleža evropskihsredstev za obrambne raziskave in razvoj na podlagi sodelovanja inmorda tudi nekaj na podlagi kriterijev za "uporabnost" sil, kar jeNato uvedel kot prvi.