Intervju

Pravzaprav je delati skupaj precej enostavno.To je rezultat desetih let sodelovanja z Natom v okviru Partnerstvaza mir, pa tudi naših izkušenj iz Bosne in Hercegovine, kamor jeŠvedska v devetdesetih letih poslala 12 bataljonov. Poleg tega naKosovu sodelujemo že pet let. Najpomembneje pa je, da so vsivojaki, bodisi iz članic Nata ali iz nečlanic, predvsem vojaki spodobnim usposabljanjem in s podobnimi vrednotami. Zaradi tega jecelotna izkušnja izredno pozitivna.

Moj največji izziv je enak, kot bi bil zavsakega poveljujočega častnika, najsi bo iz partnerske države aliiz članice Nata. To pa je potegniti iz osmih narodov, kisestavljajo Center večnacionalne brigade, najboljše. In nareditivečnacionalnost prednost in ne slabost.

Poenotenje štabnih postopkov inkomunikacijskih sistemov je izredno pomembno. Sicer pa je priusposabljanju in pripravi mladih vojakov, podčastnikov in častnikovza večnacionalne operacije najpomembnejše osnovno znanje jezik.Absolutno kritičnega pomena je, da je vsak sodelujoči sposobenučinkovitega sporazumevanja v angleščini.

Pripadniki mirovnih enot morajo biti pošteni,odločni in prijazni. To velja za vse ravni v okviru mirovneoperacije. Lokalni prebivalci morajo videti, da je pripadnikmirovne enote prijazen do ljudi, ki sodelujejo z njim, da pa jelahko tudi nepopustljiv do tistih, ki tega ne počno. Na ta način sibodo pripadniki mirovnih enot prislužili spoštovanje lokalnihprebivalcev in drugih mednarodnih organizacij, prisotnih v regiji,kar je bistvenega pomena za uspeh misije. Ključna znanja so vbistvu znanja, ki jim mora imeti vsak dober vojak. Dober vojak pabo užival spoštovanje vseh.

Razlike ne temeljijo na etnični pripadnosti.Na splošno lokalno prebivalstvo – bodisi Albanci ali Srbi – enakospoštuje vojake iz partnerskih držav in iz članic Nata. Vendar pamoram omeniti tudi izjemo pri tem pravilu. Medtem ko imajoobičajni, pošteni ljudje vseh etničnih pripadnosti zelo pozitivenodnos do mirovnih enot, pa so kriminalne skupine in ljudje, katerihcilj je rušiti, sovražno nastrojeni do nas. To je lahko dober znak,ker kaže, da dobro opravljamo svoje naloge.

Za vse pripadnike mirovnih enot, še zlasti paza vsakogar na vodstvenem položaju, je izredno pomembno poznatiozadje konflikta in zgodovino območja in njegovih prebivalcev. Potej plati imam veliko prednost, saj sem bil tukaj poleti leta 2000poveljujoči častnik švedskega bataljona in lahko črpam iz tehizkušenj. Dolžnosti poveljnika bojne skupine seveda niso enakedolžnostim poveljnika brigade, vendar pa mi moje šestmesečneizkušnje pri opravljanju sedanje naloge pridejo zelo prav. Sicer paso kritičnega pomena dobri svetovalci. Preden sem se vrnil naKosovo, sem poskrbel, da sem imel okoli sebe izjemno dobreljudi.

Moja naloga je zaščititi vse etnične skupine,ljudi in organizacije, prav tako pa tudi vsakogar in vse, kar jeogroženo. Sam nimam podatkov o tem, koliko časa namenimo eni alidrugi skupnosti. V vsakem primeru pa rešujemo ta vprašanja vsodelovanju s policijo. Mislim, da je za ljudi, ki bi se mordaželeli vrniti, varnost pomemben dejavnik, ko se odločajo ali naj seres vrnejo ali ne. Vendar pa ni edini dejavnik. Zato so možnosti zavračanje odvisne od več elementov. Položaj gospodarstva, na primer,je izredno pomemben. Mi podpiramo vsakogar, ki se želi vrniti, insi v ta namen prizadevamo, da bi bilo okolje čimboljvarno.

Če primerjam današnji položaj s položajempred tremi leti, ne vidim nobenih sprememb v Kforjevipriljubljenosti in tudi ne pričakujem nikakršnih sprememb, vsedokler bomo pri svojem delu uspešni. Dokončna politična rešitevkosovskega vprašanja bi mi verjetno olajšala delo. Vendar pa moramovsi spoštovati dejstvo, da gre za proces, ki bo v vsakem primerutrajal nekaj časa, saj je izredno težko rešiti celo vrstoproblemov, ki se navezujejo na Kosovo. Svojim vojakom vedno pravim,da je naša naloga ustvarjati varno okolje v upanju, da bo topripomoglo k politični rešitvi.

Rad bi osvetlil dva dejavnika. Prvi je našadolga zgodovina mirovnega posredovanja. Švedska sodeluje v mirovnihmisijah že vse od štiridesetih let in švedski pripadniki mirovnihenot imajo izkušnje z Bližnjega vzhoda, Cipra, iz Konga, pa tudi izBosne in Hercegovine in s Kosova. Ponosni smo na našo tradicijomirovnega posredovanja in na izkušnje, ki jih prinašamo s seboj vKfor. Drugi dejavnik pa je naborniški sistem, ki ga imamo naŠvedskem. Vse enote, ki jih pošiljamo v tujino, so sestavljene izljudi, ki so se usposabljali kot naborniki in ki so se prostovoljnoodločili za sodelovanje v določeni misiji. Na ta način vsak švedskivojak prinaša v operacije, kot je Kfor, svoja civilna znanja, takoda imamo v svojih vrstah učitelje, inštalaterje, policiste inpredstavnike številnih drugih poklicev. Ta nevojaška znanja solahko izredno koristna pri operacijah v podporo miru in operacijahza ohranjanje miru, še zlasti ko gre za delo scivilisti.

Pred prihodom na Kosovo smo se moralipodrobno pripraviti na misijo. Skozi sodelovanje z Natovimi silamina terenu smo lahko spoznali delovne metode in praktične postopkezavezništva, prav tako pa tudi Natovo operativno načrtovanje.Obenem pa z delom v okviru Nata ali v katerem koli drugemvečnacionalnem okviru lahko sebe vsakodnevno primerjamo z vojaki izdrugih vojska. To ni tekmovanje, pač pa konstruktivna izmenjavainformacij in mnenj, kar je pozitivno. Kot švedski častnik semdoživljal te izkušnje kot izredno dobre – poklicno in kotposameznik. Podpore sem bil deležen s strani Nata, mojegapoveljnika, generalpodpolkovnika Holgerja Kammerhoffa, in s stranivseh osmih držav, ki so prispevale svoje enote v Centervečnacionalne brigade.

Glede na različne študije švedskega javnegamnenja, ki so jih opravile organizacije, kot je Gallup, si večinaŠvedov ne želi članstva v Natu. Vendar pa v teh javnomnenjskihraziskavah nikoli ne vprašajo, kaj Švedi mislijo o sodelovanjuŠvedske z Natom. Prepričan sem namreč, da je večina Švedov zelozadovoljna z našim sodelovanjem z Natom v okviru PzM in v mirovnihmisijah tu na Kosovu, v Bosni in Hercegovini in morda v prihodnostiše drugod. Menim, da se skozi sodelovanje s številnimi različnimivojskami, ljudmi in organizacijami znotraj Natove strukture velikoučimo. In prepričan sem, da lahko še naprej prispevamo k skupnimmednarodnim prizadevanjem. Kar pa zadeva vprašanje, ali bi senekega dne utegnili pridružiti zavezništvu: gre za političnovprašanje, zato bi ga morali zastaviti kakemu politiku, ki je boljpoklican, da nanj odgovori.