Nadaljnje izvajanje narta preoblikovanja

Poziv k zdruitvi moi: Natov generalni sekretar Jaap de Hoop Scheffer je zaveznitvo pozval, naj aktivno sooblikuje mednarodno varnostno okolje v skladu s skupnimi stratekimi interesi in vrednotami.

Odkar je Jaap de Hoop Schefferprevzel vajeti Nata, je nadaljeval in razvijal reformepreoblikovanja, s katerimi je zael e njegov predhodnik, lord GeorgeRobertson. Nadaljeval je s pripravami Natovih odzivnih sil na polnooperativno zmogljivost do leta 2006 in hkrati e naprej opravljal nikaj bleee in vasih nehvaleno delo preprievanja lanic zaveznitva,naj drijo svoje obljube o investicijah v obrambo, dane na vrhuzaveznitva v Pragi leta 2002. Podprl je Natovo navzonost vAfganistanu in pozval zaveznice, naj na tamkajnje Mednarodne sileza varnostno pomo (ISAF) gledajo kot na kritien katalizatorpreoblikovanja, ki ga je treba sprejeti, in ne kot na napornooperativno breme, ki ga je treba prenaati. Glasno pa je zagovarjaltudi zadnjo operacijo Nata izven ozemlja lanic zaveznitva vIraku.

Kot je mogoe priakovati po letu in pol na poloaju, je el De HoopScheffer precej dlje od zgolj upravljanja dediine svojegapredhodnika. Pravzaprav smo e v tem kratkem obdobju njegovegamandata videli, da je projekt preoblikovanja napredoval v drugofazo, ki zdruuje tekoe reforme zmogljivosti in poskus Nata, da seuveljavi kot kljuni prevodnik irih tokov preoblikovanja.

Od samega zaetka je bilo preoblikovanje Nata zasnovano kotdvoplastni proces, kar naj bi odraalo njegovo dvojno vlogo, namrevlogo obrambnega vojakega zaveznitva in proaktivne politineorganizacije. Toda vse do zadnjih mesecev so Natovo politino delovedno znova zasenile njegove vojake reforme.

Nekaj razlogov za to je jasnih. Mejnike vojakega preoblikovanja,kot sta oblikovanje Natovih odzivnih sil ali ustanovitev poveljstvaza preoblikovanje v Norfolku v ameriki zvezni dravi Virginiji, jemogoe laje kvantificirati, oceniti in ovrednotiti kot pa rezultatepolitinih programov zaveznitva. Medtem ko je naraanje lanstva vzaveznitvu lahko merilo za merjenje politinega uspeha, pa je vplivdelovanja programov v vzhodni Evropi, na Kavkazu, na Blinjem vzhoduin v severni Afriki skoraj nemogoe izmeriti. Prav gotovo so bilatudi obdobja, ko je bila relativno slaba opaznost Natovegapolitinega udejstvovanja koristna za diplomate zaveznitva, ko soskuali ublaiti morebitno dojemanje zmagoslavja ali sovranosti mednekaterimi sosedskimi dravami.

Odkar je postal generalni sekretar, je De Hoop Scheffer vednoznova poudarjal pomen umestitve Natovega vojakega preoblikovanja viri in proaktiven politini okvir. Poleg uveljavljenih partnerstev v"blinji tujini", namre v vzhodni Evropi in na Balkanu, je generalnisekretar zagovarjal bolj dinamino udelebo pri zagotavljanjuvarnosti na Blinjem vzhodu in v osrednji Aziji ter okrepitevpartnerstev s svetovnimi silami, kot so Kitajska, Japonska inIndija. Prav tako je spodbujal izdelavo temeljite ocene Natovihodnosov z Evropsko unijo glede na novo proaktivno dro zaveznitva. Zbesedami, ki bi bile e pred nekaj leti nepredstavljive zageneralnega sekretarja Nata, je De Hoop Scheffer pozval zaveznitvo,da aktivno oblikuje mednarodno varnostno okolje v skladu s skupnimistratekimi interesi in vrednotami.

Bolj politino zaveznitvo

Ta vnovien poziv k bolj odloni in preoblikovalni politinistrategiji zaveznitva je delno odziv na zunanje dogodke. Kljubstalnemu obutku krize zaradi nestrinjanja glede Iraka pa se e nekajasa kaejo znaki o zblievanju irih amerikih in evropskih stratekihprednostnih nalog. Bela knjiga Evropske unije o varnosti izdecembra 2003 z naslovom Varna Evropa v boljem svetu (A SecureEurope in a Better World) zagovarja aktivistien evropskipristop glede groenj terorizma, irjenja oroja za mnoino unievanje,regionalnih konfliktov in propadlih drav, in to v jeziku, ki je bilkomajda kaj drugaen od jezika Busheve administracije v Doktrininacionalne varnosti (National Security Doctrine) iz leta2002, dokumentu, ki so ga obdolili za nastanek veine ezatlantskihmuk. V mesecih, ki so sledili, so Francija, Nemija in Zdruenokraljestvo obnovili negotova pogajanja z Iranom, hkrati panadaljevali s irim evropskim procesom obnavljanja odnosov sKitajsko. eprav so bile te pobude po eni strani razlog za noveezatlantske napetosti, pa so bile hkrati dokaz o naraajoi eljiEvrope, da se s stratekimi krizami spopade z zgodnjim preventivnimukrepanjem. Evropejci se sicer lahko zdrzenjo ob besedah, kot so"naprej usmerjena strategija svobode", toda njihova mednarodnapolitina strategija kljub temu nesporno dobiva vse boljpreoblikovalno naravo.

Ta trend je bil oiten med februarskima obiskoma amerike zunanjeministrice Condoleeze Rice in amerikega predsednika Georga W. Bushav Evropi. Leto poprej bi pozivi Busheve administracije kezatlantski kriarski vojni za irjenje svobode in demokracijeutegnili naleteti na odprt posmeh v evropskih prestolnicah. Tokratpa so bili sprejeti topleje kot kdaj koli prej od obdobja takoj po11. septembru. Jasno je, da je treba na skrbno nartovan predsednikiobisk gledati z zdravo mero dvoma. Obstajajo pa spodbudni znaki, daso tako Busheva administracija kot njeni evropski kritiki prekiniliz medsebojnimi nasprotovanji in se namesto tega usmerili na skupneznailnosti svojih vizij preoblikovanja.

V Natu so bili koncepti politine strategije preoblikovanja e dolgoasa vkljueni v vojake reforme zaveznitva. Prehod od statine,obrambne dre k okretnejim in ekspedicijskim silam, primernim zanapotitev, je vedno kazal na prihodnost, v kateri bo zaveznitvoprekorailo svoje geografske meje in se spopadlo z gronjami nanjihovem izvoru. Misija Isaf v Afganistanu je Natove sileizpostavila nekaterim novim izzivom, s katerimi se bodonajverjetneje spopadale v prihodnje, in deluje kot katalizator zatekoe reforme zmogljivosti. Toda tudi to misijo so na zaetkuopravievali s kreativno razlago Natove tradicionalne, obrambnestratekega logike. Isaf je bil dejansko zapoznela uresniitevNatovega aktiviranja 5. lena 12. septembra 2001 in misija je bilapredstavljena kot sredstvo za prepreevanje vnovinega pojavateroristine baze, iz katere so izhajali napadi na evroatlantskoobmoje 11. septembra in od koder bi e lahko prili. V dveh letih poNatovem prevzemu odgovornosti za Isaf se je ton ezatlantskegastratekega diskurza znatno spremenil in Evropejci so zaeli izraatisvojo lastno razliico preventivnega, preoblikovalnega mednarodnegadelovanja. Prav zato je bila Natu dana monost, da postane kljuniprevodnik za usmerjanje skupnih stratekih dejavnosti.

Koncepti politine strategije preoblikovanjaso bili e dolgo asa vkljueni v vojake reformezaveznitva.

Loen sklop zunanjih trendov je dal Natovemuvojakemu preoblikovanju nov zagon. Ne glede na ves napredek, doseenv asu lorda Robertsona, ni nobenega dvoma, da je veina evropskihlanic Nata ostala v dvomih glede izraza "preoblikovanje" in nael,ki naj bi ga podpirala. Za skeptike je preoblikovanje postalosinonim za kapitalsko intenziven, izjemno drag in v bistvu amerikimodel vojake reforme, ki temelji na mreah in za katerega bi si bilonerealistino in nezaeleno prizadevati. Precej jih je v tem videlotudi nekoliko bolj zlove podton, saj so na preoblikovanje gledalikot na slabo prikrit poskus odpiranja evropskih trgov za izvozamerikih obrambnih izdelkov.

V kontekstu Nata pa je bila morda najbolj kodljiva kritika tista,ki je trdila, da si preoblikovanje prizadeva zainstitucionalizacijo nelaskave in politino nesprejemljive delitvevojakega dela. V skladu s tem staliem naj bi z Afganistanom inKosovom dobili operativni vzorec, v katerem bi Zdruene draveizvajale "ubijanje in unienje", preden bi na prizorie prileevropske sile in izvajale naloge ohranjanja miru, stabilizacije inobnove. Ni udnega torej, trdijo nekateri, e Evropejci nisopripravljeni vlagati v preoblikovanje, ko pa jih tovrstna vlaganjazgolj opremljajo za pomivanje posode po ameriki zabavi.

Uinek Iraka

Izkunje v Iraku so razbile simplistino delitev na bojne dejavnostimed bojem in po boju, s tem pa tudi stalie, da so dejavnostistabilizacije, obnove in ohranjanja miru naloge za reve. Teroristiin uporniki, ki uporabljajo asimetrine metode, so post-konfliktnofazo spremenili v precej intenzivnejo in drajo izkunjo od relativnokratke faza tradicionalnega bojevanja pred njo. e sam konceptbojevanja kot nekaj linearnega, ki prehaja iz visoko intenzivnegaboja v nizko intenzivno fazo po konanih bojih, je bil s tem naet.Koalicijske sile so se morale prilagoditi amorfni situaciji, vkateri se raven intenzivnosti, pa tudi narava in ciljinasprotnikov, stalno spreminjajo.

Te izkunje so mono vplivale na arhitekte preoblikovanja amerikihsil in pripeljale do splonega spoznanja, da je velika prevladakonvencionalnega vojskovanja ogroena, ker je tako vojskovanjeneprimerno za boj proti nekonvencionalnim gronjam. To spoznanje pae ni postalo tako goe, da bi sproilo temeljito preobrazbo prioritetporabe v amerikem ministrstvu za obrambo. Vendar pa obstajajoznaki, da "neobiajno vojskovanje" ni ve drugotnega pomena, temvepostaja osrednja prednostna naloga amerikega obrambnega nartovanja.tiriletna obrambna ocena do leta 2006 (2006 Quadrennial DefenseReview) bolj sistematino kot kdaj koli prej prouuje koristi inpomanjkljivosti zdajnjih in nartovanih obrambnih platform zaizvajanje operacij proti nekonvencionalnim gronjam. Poleg tega sepoveljstvo zdruenih sil, ena od kljunih intelektualnih gonilnih silpreoblikovanja amerikih sil, v tem trenutku ukvarja s temeljitooceno operativnih konceptov in doktrine prav s stalia neobiajnihgroenj. Ta ocena bo verjetno e bolj omajala predpostavko, da bopreoblikovanje, ki temelji na mreah, omogoilo laje doseganjevojakih "uinkov" z vedno manjimi potrebami po vojakem osebju. Pravgotovo pa bo zahtevala tudi bolj ustvarjalen pristop k nainu, kakoamerika vojska medsebojno deluje s civilnimi agencijami in - kar jee bolj kritino - z zaveznicami.

Ta sprememba v teiu preoblikovanja amerikih sil ustvarja ugodnejepogoje za ezatlantsko izmenjavo, kakrne e dolgo ni bilo. Najboljoitno je to, da nov poudarek na neobiajnem bojevanju, kategoriji,ki vkljuuje naloge stabilizacije, obnove in podpore miru,preoblikovanje amerikih sil dosti bolj pribliuje viziji, ki jesprejemljiva za Evropejce in h kateri lahko realistino prispevajo.Bolj specifina zaskrbljenost glede izboljanja medsebojnegadelovanja in interoperabilnosti z zaveznicami daje Natu jasnoprilonost, da v oeh Zdruenih drav izbolja svoj ugled.

Vojaki nartovalci zaveznitva se tega zavedajo in elijo iz Natanarediti kljuno intelektualno klirinko hio v ezatlantskem diskurzuo preoblikovanju sil. Poveljstvo zaveznikih sil za preoblikovanjeje prevodnik, ki omogoa izmenjavo in spajanje amerikih in evropskihzamisli, recimo o civilno-vojakem sodelovanju v spremenjenemoperativnem okolju. Natove odzivne sile pa bodo kmalu predstavljalepreoblikovano vojako sredstvo, na katere bo mogoe vse te noveoperativne koncepte navezati.

Tako v politinih kot vojakih prizadevanjih so iri preoblikovalnitokovi Natu dali prilonosti, da pospei reforme, za katere siprizadeva e ve let. Toda v nobenem primeru zdaj ni ne razlogov neasa za precenjevanje samega sebe. eprav je pojav neesa, kar jepodobno mednarodni strategiji za preoblikovanje v Evropi,spodbuden, pa mora zaveznitvo e vedno prepriati dvomljivce, dalahko poleg Evropske unije igra koristno vlogo pri spodbujanju testrategije. Spreminjajoi se tokovi v Zdruenih narodih dajejo Natupri vojakem preoblikovanju prilonost, da vzpostavi veji obuteknepristranskosti v ezatlantskem diskurzu o preoblikovanju.Nepristranski diskurz pa zahteva tudi vejo nepristranskost samihprizadevanj. Kot je poudaril lord Robertson, bo vrednost Nata kotstratekega sredstva na koncu odvisna od treh stvari: zmogljivosti,zmogljivosti, zmogljivosti.

Mark Joyce je vodja ezatlantskega programana Kraljevem institutu zdruenih zvrsti (Royal United ServicesInstitute) v Londonu.