Kako ostati relevanten

Navigacija je bila enostavna. Poskrbeti semmoral le, da je bila velika ograja vedno na moji levi in da semletel proti jugu. Moj potnik je bil iz Britanske obmejne slube inje poznal vsak centimeter ograje. Moja naloga je bila preleteti nasektor, da bi lahko preveril, e so na drugi strani kakrni kolinenavadni znaki aktivnosti. A to ni bila obiajna ograja to je bilamarca 1983 nemka notranja meja in vsako potezo, ki sem jo naredil vsvojem helikopterju gazela britanske vojske, je na drugi stranimeje natanno zrcalno ponovil sovjetski helikopter hind.

Naslednjih est let sem letel v protitankovskih helikopterjih vZvezni republiki Nemiji. Vsako jutro se je zaelo z isto rutino:obmona vremenska napoved, nato pa podroben tudij vojake opremeVaravskega pakta in Nata, da bi na bojiu, ko bomo izstreljevali naeprotitankovske rakete, znali razlikovati med obema.

Po slubovanju v Nemiji in tabnem usposabljanju v Zdruenemkraljestvu sem bil leta 1990 razporejen na vrhovno poveljstvozaveznikih sil v Evropi (SHAPE). Moji kolegi so me zbadali, e, dase bo moje znanje golfa izboljalo, saj kratica SHAPE pomeni odlinepoitnice na javne stroke (Superb Holidays At Public Expense). Takaje bila podoba, ki je bila plod ve kot 40 let hladne vojne, Natovihstatinih poveljstev, vnaprej nartovanih vojakih monosti in strogovertikalne odgovornosti. Narti za poraz mase sovjetskega oklepa napoljanah severne Nemije so zahtevali le malo auriranja, zato somoji predhodniki, kadar niso ravno uivali odlinih poitnic, vsiuspeli zniati svoj hendikep pri golfu.

Vendar pa sem prispel na SHAPE le leto po razpadu sovjetskegabloka in le malo po Londonski deklaraciji o preoblikovanemSevernoatlantskem zaveznitvu. In kmalu je postalo jasno, daNato ni ve ista organizacija, kot je bila, ko sem letel v mejnipatrulji. Natovo preoblikovanje se je e zaelo.

Kaj pa sploh je preoblikovanje? Zdi se, da razlinim ljudem pomenirazline stvari in ni mi uspelo najti usklajene definicije tegapojma na ravni zaveznitva. Sam menim, da je namen preoblikovanjaohraniti zaveznitvo relevantno za varnostno okolje in sposobno zauinkovito izvajanje vlog, ki jih eli prevzeti.

Spremembe, ki jih je zaela Londonska deklaracija leta1990, je sproil konec hladne vojne. Povzeli bi jih lahko kot prehodz obrambnega in reaktivnega pristopa do varnosti na pristop, ki jebolj proaktiven in usmerjen k irjenju varnosti in stabilnosti.Medtem ko je zaveza kolektivni varnosti, zapisana v Washingtonskipogodbi, e naprej ostala temelj zaveznitva ter je povezovala Evropoin Severno Ameriko, kar bo poela tudi v prihodnje, je Natovopreoblikovanje v zadnjem desetletju 20. stoletja najboljeponazorilo partnerstvo in obvladovanje kriznih razmer.

V devetdesetih letih sem se ukvarjal z obvladovanjem kriznihrazmer. V prvi polovici tega desetletja sem na SHAPE sodeloval priprvi Natovi operativni napotitvi sil, ko smo v asu prve zalivskevojne zagotavljali podporo Turiji. Prav tako sem bil udeleen, ko jeNato sodeloval pri zranem prevozu lovekoljubne pomoi v nekdanjoSovjetsko zvezo. e bolj pa sem bil zaposlen, ko se je Natopostopoma bolj vkljueval v dogajanje na Balkanu, najprej s podporoZN pri spremljanju tekega oroja, nato pri nadzorovanju obmojaprepovedi letenja, kasneje pa tudi pri pomorskih operacijah vpodporo sankcijam ZN.

V drugi polovici desetletja sem bil imenovan na vojake poloaje nadravni ravni in sem poveljeval helikopterskemu polku. To jepomenilo e ve dela, ki je bilo posledica Natove vloge priobvladovanju kriznih razmer: operativne napotitve sil v Bosno inHercegovino ter posredovanje na Kosovu.

Na zaetku tega desetletja sem postal lan Mednarodnega vojakegataba na sedeu Nata. Prav tam sem bil pria naslednji fazi Natovegapreoblikovanja, ko je zaveznitvo leta 2002 sprejelo odloitev, da seiztre iz svojega evroatlantskega geografskega prisilnega jopia.Vendar pa me je presenetilo, da je toliko ljudi takrat govorilo, ine zdaj govori, o Pragi kot o prelomnem vrhu za preoblikovanje. Pomojem mnenju je pravo smer zarisal e London; Praga je to pot lenadaljevala.

Bistvenega pomena je, da Natove vloge inzmogljivosti podpirajo skupna vizija, skupno razumevanje in skupennamen.

Gronja terorizma in nevarnosti, ki jihpredstavlja irjenje oroja za mnoino unievanje, pomenijo, da jevarnost zaveznic vse bolj odvisna od dogodkov dale stran odnjihovega nacionalnega ozemlja. V Pragi je zaveznitvo to spoznaloin se nato ustrezno prilagodilo. Del tega prilagajanja je bilo tudispoznanje, da je v lui teh novih groenj potrebno najire monosodelovanje, ne le z dravami, pa pa tudi z drugimi mednarodnimiorganizacijami in ustanovami, zaradi esar so v Pragi pozvali knovim lanicam in novim odnosom.

Vendar pa so ta podroja preoblikovanja le nadaljevala spremembe,ki smo jih e izvedli, in niso predstavljala povsem novih pobud.Leta 1990 je bil Nato v Londonu zaveznitvo 16 drav, do Prage pa jetevilo lanic e naraslo na 19. Leta 1990 je Nato zael s celovitopolitiko partnerstva, ko je Vzhodu ponudil roko prijateljstva. Leta1994 je bila roka prijateljstva ponujena tudi Jugu, in sicer dravamseverne Afrike in Blinjega vzhoda (lani v Carigradu pa e dlje,namre dravam z obmoja Zaliva). Poleg tega je do Prage Nato ezasedel svoje mesto v mrei mednarodnih organizacij in je vse boljsodeloval z Evropsko unijo, Organizacijo za varnost in sodelovanjev Evropi in Zdruenimi narodi.

Podobno velja tudi za nove zmogljivosti. Praka odloitev ooblikovanju Natovih odzivnih sil je bila logino nadaljevanjelondonskega poziva k visoko mobilnim in prilagodljivimvenacionalnim silam, kar je privedlo do ustanovitve korpusapoveljstva zaveznikih sil za Evropo za hitro posredovanje (ARRC).Spremembe v Natovi poveljniki strukturi, najavljene v Pragi, sobile nadgradnja predhodne odloitve iz devetdesetih let o zmanjanjutevila Natovih glavnih poveljstev s tri na dve, pri emer je biloukinjeno poveljstvo zaveznikih sil za Rokavski preliv. Praka zavezao zmogljivostih se je osredotoila na zmogljivosti, potrebne zaobrambo pred terorizmom, in dala dodaten zagon nabavi bolje opreme,k emur je pozvala e Pobuda o obrambnih zmogljivostih zwashingtonskega vrha leta 1999 (ko so se zaveznitvu pridruile trinove lanice in je bil potrjen nov Natov strateki koncept).

e se ozremo nazaj, lahko na London in Prago gledamo kot naodzivanje na spremembe, ki so se dogajale okoli Nata. e je bilLondon odziv na konec hladne vojne, potem je bila Praga odziv nateroristine napade 11. septembra v Zdruenih dravah. Praga torej zapreoblikovanje ni bila prelomni vrh, pa pa je zagotovila, da jezaveznitvo ostalo na poti, na katero se je podalo v Londonuohraniti Natovo relevantnost s prevzemanjem novih vlog inpridobivanjem zmogljivosti, potrebnih za njihovo uspenouresnievanje.

Vendar pa se moramo zavedati, da bo tudi dostop do neomejenihkoliin najsodobneje vojake opreme brez vrednosti, e se zaveznice nebodo mogle dogovoriti o tem, kdaj in kako jo uporabljati. Zadnjidogodki so pokazali, da je prilo znotraj Nata tudi do sprememb, kisedaj zahtevajo pozornost z vidika preoblikovanja. e so preteklegronje zdruevale zaveznice, prinaajo sedanje gronje monost razkolamed njimi, kot je pokazala iraka kriza leta 2003. Zato jebistvenega pomena, da Natove vloge in zmogljivosti podpirajo skupnavizija, skupno razumevanje in skupen namen. Prav zato se jegeneralni sekretar nedavno zavzel za spodbujanje politinega dialogaznotraj Nata in zaveznice so dejansko izrazile svojo namero, daokrepijo politino komponento zaveznitva, vsebovano v Londonskideklaraciji iz leta 1990.

Naj ob zakljuku povem, da je bila po mojem mnenju Londonskadeklaracija geneza za Natovo nenehno preoblikovanje in da jePraga ohranila ta proces v pravi smeri. Pri svojem dolgoletnem delusem bil udeleen v posledicah mnogih pobud o preoblikovanju s tehvrhov. Vendar pa mislim, da bodo vse te pobude izgubile pomen, e seNato nujno ne bo preoblikoval in tako spodbudil bolji politinidialog. Zaveznice ne bodo nikoli prile do skupnega stalia, e sebodo izogibale kontroverznim politinim in varnostnim temam. Vdananjem varnostnem okolju se je o teh temah treba pogovarjati;pogovarjati se je treba dovolj zgodaj, razprava pa mora bitikarseda iroka. e se zaveznice niso pripravljene sooiti z izzivomrazpravljanja o teh vpraanjih znotraj Nata, potem bo zaveznitvoizgubilo svojo relevantnost in pojavil se bo kaken nov forum.Preprian sem, da je Nato idealen forum za tovrstne razprave, a meobenem tudi skrbi, da ga bomo, e ga ne bomo uporabljali,izgubili.

P.S.: Tudi sam sem se spremenil. Lani sem svojo zeleno vojakouniformo zamenjal za sivo civilno obleko in najnevarneje oroje, skaterim smem sedaj ravnati, je oiljen svinnik. Drugi pa najpresodijo, ali sem uspel ostati relevanten insposoben.

Jonathan Parish je viji astnik zanartovanje pri Odseku za nartovanje politike in pripravo govorov vokviru Natovega Sektorja za politine zadeve in varnostnopolitiko.