Rezultati Natovega preoblikovanja

O preoblikovanju ne razmiljam kot o neem,kar se zane kot nekaj nepreoblikovanega in se pretvori v nekaj, karje preoblikovano. Zame je to proces, v katerega nas nenehno silinarava naega sveta v 21. stoletju, in pravzaprav gre bolj za stvarkulture in pristopa, kot pa tehnologij inplatform.

Ameriki obrambni minister Donald H.Rumsfeld

Med opravljanjem funkcije zunanjega ministra v asu mandatapredsednika Ronalda Reagana je George Schultz v svoji slavni izjavineko primerjal diplomacijo z odstranjevanjem plevela na domaemvrtu: v nobenem primeru nikoli ne more rei, da je delo opravljeno.Isto lahko reemo za preoblikovanje. Kot je nedavno povedal ministerRumsfeld, je preoblikovanje bolj proces kot pa konno stanje, znovimi zahtevami, novimi izzivi in novim varnostnim okoljem, kinenehno zahtevajo nadaljnje spremembe in nadaljnjeprilagajanje.

eprav je postala beseda preoblikovanje moderna ele v zadnjihletih, se Nato sooa s potrebo po preoblikovanju e vse od razpadaSovjetske zveze pred desetletjem in pol. Vse odtlej je zaveznitvovedno znova poslualo svarila, e, da e se ne bo znalo prilagoditi,razviti, ali prenoviti, bo tvegalo tako svoj pomen kot tudi svojosposobnost obstoja. Pred desetletjem se je Nato znael pred izzivom,naj bodisi raziri svoje delovanje na obmoja izven ozemlja lanicNata ali pa naj preneha delovati. Politine procese, s katerimi jezaveznitvo v poznih devetdesetih letih konno doseglo konsenz gledepotrebnosti vojskovanja proti neki dravi (t.j. preostankuJugoslavije), ki dejansko ni napadla ozemlja Nata, bi lahkoupravieno opisali kot prvi velik preoblikovalni uspeh zaveznitva poobdobju hladne vojne.

Danes ne obstaja ena sama agenda za preoblikovanje Nata.Lahko bi rekli, da obstajajo tri, od katerih se je vsaka zaela izrazlinih vzrokov in ob razlinem asu, vendar pa se sedaj vseprekrivajo in med seboj povezujejo. Tako imamo Prako agendo, zakatero je leta 2002 dal pobudo nekdanji generalni sekretar lordGeorge Robertson kot odziv na izkunje s Kosova in iz 11. septembrain ki se osredotoa na spremembe zmogljivosti, nalog instruktur. Druga je Norfolka agenda, za katero je leta 2004 dalpobudo sedanji generalni sekretar Jaap de Hoop Scheffer kot odzivna izkunje iz Afganistana in ki se osredotoa na spremembeobrambnega nartovanja, oblikovanja sil in skupnegafinanciranja. Tretja pa je Mnchenska agenda, za katero je leta2005 dal pobudo nemki kancler Gerhard Schrder kot odziv na izkunjeiz irake krize in ki se osredotoa na (nezadostne) spremembe Natovevloge, saj Nato ponuja monost za pristno ezatlantsko stratekoposvetovanje in odloanje.

Praka agenda

78-dnevni Natov zrani napad na preostanek Jugoslavije leta 1999 zazaustavitev etninega ienja na Kosovu je izpostavil kritinepomanjkljivosti med amerikimi in zaveznikimi vojakimi zmogljivostmiza posredovanje v najhujih konfliktih. Statistika je sedaj e dobroznana: 90 odstotkov natanno vodenih izstrelkov so odvrgli amerikilovci in bombniki in le malo zaveznic je bilo sposobnih za varnekomunikacije v zraku, kar je Natove formacije prisililo v oddajanjena odprtih kanalih. Zdruene drave so zagotovile tudi 100 odstotkovNatovih zmogljivosti za motenje radijskega oddajanja, 90 odstotkovopazovanja kopnega iz zraka in 80 odstotkov letal za oskrbo zgorivom v zraku. Lord Robertson, ki ga je ta prepad razburil, jezael izraati svoje preprianje, da morajo biti prve tri Natoveprednostne naloge zmogljivosti, zmogljivosti, zmogljivosti.

A ko e nismo povsem predelali izkuenj s Kosova, je Natovo stratekookolje pretresel 11. september. Zaveznitvo je pokazalo velikostopnjo okretnosti in dosledno spotovanje naela kolektivnevarnosti, saj je prvi v svoji zgodovini nemudoma aktiviralo 5. len,kasneje pa e poslalo letala s sistemi AWACS za patruljiranje nebanad amerikimi mesti. Maja 2002 so zunanji ministri lanic zaveznitvana sestanku v Reykjaviku na Islandiji potrdili odloenostzaveznitva, da v boju proti gronjam varnosti zaveznic odide, kamorkoli je treba. Celo leto 2002 so uslubenci Natovega poveljstvaskrbno nartovali celovit paket organizacijskih sprememb in poveanjazmogljivosti, ki so ga zavezniki voditelji potrdili novembra istegaleta na prakem vrhu, vkljuno z ustanovitvijo Natovih odzivnih sil,uskladitvijo njegovih stratekih poveljstev in podporo programomposodobitve v okviru Prake zaveze o zmogljivostih. Kot zadnje, anikakor ne najmanj pomembno, velja omeniti e, da je zaveznitvo medlanice povabilo sedem drav in se dogovorilo o spremljajoih reformahv strukturi poveljstva in njegovih postopkih, ki so potrebne zanemoteno delovanje Severnoatlantskega sveta s 26 lanicami.

Dve leti in pol zatem je uresnievanje Prake agende v glavnempozitivno, etudi nekateri programi zaostajajo. Prvi, izkazalo seje, da Severnoatlantski svet s 26 lanicami ni neobvladljiv. Kot jeoktobra 2003 v svojem nagovoru v Marshallovem centru ugotovil ekiveleposlanik pri Natu Karel Kovanda: e tiri ali pet zaveznic stakim ali druganim pomembnim interesom dosee medsebojno soglasje,je sploen konsenz praktino zagotovljen, najsi bo skupno tevilozaveznic 19 ali 26. Drugi, zaveznitvo e vedno podpira in celo krepisvojo odloenost za izvajanje novih misij, kjer koli to zahtevajogronje, kot pria odloitev carigrajskega vrha o iritvi Mednarodnihsil za varnostno pomo (ISAF) v Afganistanu in dogovor vseh 26zaveznic na nedavnem sreanju v Bruslju o prispevku k misiji zausposabljanje irakih pripadnikov v taki ali drugani obliki. Tretji,Natov uspeh pri vzpostavitvi novega poveljstva zaveznikih sil zapreoblikovanje in pri pospeevanju prve razpololjivosti Natovihodzivnih sil odraa vzorno vodenje s strani Natovih vojakihorganov.

Ko gre za nove zmogljivosti, kot so strateki pomorski in zraniprevoz, oskrbovanje z gorivom v zraku in programi zaveznitva zaopazovanje kopnega, je slika manj jasna in ne tako pozitivna, epravni dvoma, da je bil doloen napredek doseen. Pobuda za pomorskiprevoz, ki jo vodi Norveka, je e precej napredovala, in tako sosedaj danske in britanske ladje na voljo in dostopne tudi drugim. VCarigradu so obrambni ministri podpisali memorandum osporazumevanju, s katerim so zadolili nosilce projekta stratekegazranega prevoza pod vodstvom Nemije, da do konca tega letazagotovijo operativne zmogljivosti zranega prevoza za velik tovor spomojo arterskih letal na poziv, pri emer naj bi uporabili do esttransportnih letal Antonov An-124-100. Pod panskim vodstvom je ssvojim nartovanjem nadaljevala tudi Natova delovna skupina zaoskrbovanje z gorivom v zraku. Zavezniki sistem opazovanja kopnegaje pripravljen za napredovanje v fazo projektiranja in razvoja (priemer predvidevamo, da bodo sodelujoe drave sprejele in ustreznofinancirale sedanja prizadevanja za zmanjanje tveganja). Nato je odPrage nedvomno napredoval tudi pri opremljanju svojih letalskih silz natanno vodenimi izstrelki, prednostnem razvranju svojihprizadevanj za sodelovanje pri oboroevanju na podroju obrambe predterorizmom in pri potrjevanju nartov za Natove zmogljivostiprotiraketne obrambe vojskovalia.

Vendar pa v veini primerov ostajajo datumi prve razpololjivostiteh kljunih stratekih elementov odmaknjeni v prihodnost, sajpreteni del sredstev ele priakujejo. Poleg tega pa s tem, ko Natovezaveznice (vkljuno z Zdruenimi dravami) svoja sredstva za obrambovse bolj namenjajo za operacije in vzdrevanje razirjenegaglobalnega delovanja, ta prednostna naloga zaenja izrivatidolgoroneje programe posodabljanja v okviru Prake pobude ozmogljivostih. Poleg tega ob neposrednih teavah pri vzdrevanjumnogih Natovih operacij za odzivanje na krizne razmere, kizahtevajo preteni del asa in pozornosti poveljstva, glavnihdolgoronih programov posodabljanja v okviru Prake pobude ozmogljivostih Severnoatlantski svet ne preuuje ve na nain, kot jeto poel, ko je lord Robertson nenehno izvajal tisto, kar jepoimenoval za svojo lastno obliko politine elektrokonvulzivneterapije, s katero je pritiskal na drave, naj se odzovejo nanjegove pozive glede zmogljivosti, zmogljivosti,zmogljivosti.

Norfolka agenda

Na sestanku na poveljstvu zaveznikih sil za preoblikovanjepreteklega aprila je generalni sekretar De Hoop Scheffer pozval krazpravi o tistem, kar je poimenoval Norfolka agenda. Te morebitnespremembe pri obrambnem nartovanju, oblikovanju sil in dogovorih oskupnem financiranju morajo, po njegovem mnenju, popravitinepovezanost med naimi vekrat ponovljenimi ambicioznimi izjavami innao sposobnostjo, da dejansko poljemo potrebne sile na teren terproces oblikovanja sil, ki enostavno ne deluje ve. Demoraliziranzaradi nenehnega barantanja z zaveznicami glede helikopterja tu alipodporne enote tam, je v svojem govoru na Evropskem poveljstvu ZDAoktobra 2004 svaril, da e zaveznice ne bodo sposobne inpripravljene napotiti teh enot na Natove misije, bo nad naimioperacijami in Natovo prihodnostjo visel Damoklejev me.

V okviru Norfolke agende je Nato preteklega novembra sklical prvokonferenco o globalnem oblikovanju sil, kjer so skuali uskladitiprispevke posameznih drav v kroenju pripadnikov Natovih odzivnihsil z njihovimi prispevki v operacijah za odzivanje na kriznerazmere v Afganistanu, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Razpravev izvrilni delovni skupini glede veje predvidljivosti nacionalnihprispevkov v Natove enote so se stopnjevale. Predsednik Vojakegaodbora general Harald Kujat je pripravil dokument z naslovomCelovit pristop, katerega namen je ponuditi vojaki pogledna to, kako lahko kar najbolj racionaliziramo nartovanje obrambe,operacij, obveevalnih dejavnosti in sredstev.

Med drugimi monostmi za oblikovanje sil, ki jih preuujejo v okviruNorfolke agende, so tudi sporoanje monosti za operativno nartovanjein jasneji obutek o pripravljenosti posamezne zaveznice zaprispevanje zmogljivosti, preden se zaveznitvo politinozavee za posredovanje v neki krizi ali konfliktu; oblikovanjeboljih ciljev na podroju uporabnosti in outputa za boljeocenjevanje sposobnosti neke drave, da uinkovito napoti svoje silev operacije za odzivanje na krizne razmere; podaljanje asovnegaokvira za obveze glede zagotavljanja sil na dve leti, da biizboljali predvidljivost; zahteva, da drave prekliejo to danoobvezo, namesto, da bi od njih priakovali, da se vkljuujejo napodlagi zaporednih kratkoronejih obvez glede sil ali opreme zadoloeno operacijo za odzivanje na krizne razmere; in vzpostavitevnovih venacionalnih struktur, namenjenih stabilizaciji v obdobju pokonfliktu.

Na podroju reforme skupnega financiranja je generalni sekretarpozval k razpravi o poveanju skupnih vojakih proraunov Natovegavarnostnoinvesticijskega programa (NSIP) in vojakega prorauna ternjihovi uporabi za bolj operativne vidike sedanjih Natovihnapotitev, obsenejem vkljuevanju pogodbenih izvajalcev, vkljuitviNatovih sredstev za delovanje v spremenjenih okoliinah v dravneobrambne proraune ter o oblikovanju Natovih AWACS-u podobnihgrupacij in proraunov za podroja logistike, zdravstvenih storitevin helikopterskih prevozov.

V tej fazi je seveda e prezgodaj za oceno napredka Norfolkeagende. Vendar pa prve razprave na mnogih podrojih kaejo, da bonadaljnji razvoj zahteven, e zlasti ko gre za prenovo in raziritevpravil upravienosti do sredstev v okviru NSIP in vojakega prorauna(kjer je, med drugim, navidez nereljiv spor glede udelebe drav vstrokih pripeljal do mrtve toke) ter premostitev zadrkov nekaterihzaveznic, ki bi morale Natu zagotoviti bistveno ve informacij orazporeditvi svojih sil.

Mnchenska agenda

Ob koncu februarskega sestanka v Bruslju so se zavezniki voditeljizavezali krepitvi vloge Nata kot foruma za strateko in politinoposvetovanje ter usklajevanje med zaveznicami, obenem pa potrditvinjegove vloge kljunega foruma za varnostno posvetovanje med Evropoin Severno Ameriko.

Ta pobuda je konala kratko, a intenzivno obdobje posvetovanja, kiga je deset dni prej sproilo pisno posredovanje kanclerja Schrderja(ki ga je prebral obrambni minister Peter Struck, potem ko jekancler zbolel) na mnchenski konferenci o evropski varnostnipolitiki. Tam sta kanclerjeva trditev, da Nato "ni ve primarniforum, v katerem ezatlantske partnerice razpravljajo o strategijahin jih usklajujejo" ter njegov predlog, e naj reitev pomagapoiskati skupina na visoki ravni, v kateri bodo osebnosti z obehstrani Atlantika, da bi se v prihodnje izognili Iraku podobnimkrizam, prila na naslovnice in povzroila nekaj osuplosti medvisokimi predstavniki Nata in tudi ZDA, ki nanjo niso bilipripravljeni.

Nato se sooa s potrebo po preoblikovanju evse od razpada Sovjetske zveze pred desetletjem inpol.

V kasneji polemiki so si nemki uradnikimono prizadevali poudariti, da kancler ni elel deliti Natu zadnjihzakramentov, pa pa ga je elel okrepiti. Natovi in ameriki uradnikipa so loevali med predlogom zunanjega panela (ki so ga zavrnili) invsebinsko kritiko, ki se je skrivala za njim. Nenazadnje ni bilodvoma o tem, da Zdruene drave niso bile pripravljene uporabiti Natakot primarnega kraja za razpravo in usklajevanje temeljnih amerikihstratekih odloitev, kot so bile tiste glede naina in kraja napadana Talibane in Al Kaido v Afganistanu ali glede tega,koliko asa naj bi imele na voljo inpekcijske ekipe Varnostnegasveta ZN, preden bi napadli Irak. Prav tako Severnoatlantski svetni bil primarni kraj stratekih posvetovanj med Zdruenimi dravami inNatovimi zaveznicami glede tako pomembnih vpraanj, kot staprepreitev Iranu, da nabavi jedrsko oroje, ali namera Evropskeunije, da odpravi embargo na oroje za Kitajsko.

Kancler Schrder se je dejansko spraeval, ali so bile vse reforme opreoblikovanju, zaete v Pragi in Norfolku, zaman, e zaveznitvo vfazah stratekega odloanja pred konfliktom ni zmoglo nastopati kotpristno partnerstvo. S tega vidika je ne le obrnil izjavo generalaCharlesa de Gaulla Kaken je pomen stratekega nartovanja, e sredstevza njegovo izvajanje ni na voljo? pa pa je tudi izrazilnezadovoljstvo s kakovostjo politinega dialoga v Natu vpraanje, kiso ga e pred tem javno naeli drugi evropski voditelji, vkljuno ssamim generalnim sekretarjem De Hoopom Schefferjem.

Do bruseljskega vrha so se vse strani odloile, da poudarijopozitivne plati. Predsednik George W. Bush je na tiskovnikonferenci naslednji dan dejal: Pripombe sem razumel v tem smislu,da eli, da Nato ohrani svojo vlogo in da bo kraj, kjer potekapomemben strateki dialog. To je bilo jasno vsakomur, ki je sedel vdvorani. Sestanek se je zakljuil s tem, da je Jaap vsem napovedalpripravo narta, ki bo zagotovil, da bo strateki dialog v Natuohranil svoj pomen.

Dogovor o pripravi narta je seveda eno, dosei soglasje oreferennem okviru za prosto politino razpravo pa nekaj drugega.Tiste evropske zaveznice, ki so bile tradicionalno manjpripravljene dovoliti Severnoatlantskemu svetu, da razpravlja ovpraanjih, ki so veljala za izkljuno stvar Evropske unije, kot staGalileo ali embargo na oroje za Kitajsko, bodo sedaj moralesprejeti tisto, kar bi prej veljalo za Natovo vmeavanje. Zdruenedrave pa bodo morale poiskati nain za odpiranje stratekih vpraanj vSevernoatlantskem svetu, o katerih se bodo domae agencije eledogovarjale, da niti ne omenjamo monosti veta Kongresa. Ob tem paje treba rei, da izziv pristnega posvetovanja z zaveznicami vnasprotju z zgolj obveanjem zaveznic o sprejeti odloitvah ni nebolj ne manj zastraujo kot je izziv, s katerim se rutinsko sooavsaka amerika administracija, ko skua vzpostaviti pristnopartnerstvo s Kongresom ali, ne nazadnje, s svojimi glavnimipartnericami znotraj koalicije voljnih.

Ohranjanje vojake vloge

Danes voditelji Natove najmoneje lanice zaveznitvo po eni stranipozdravljajo kot aktivneje kot kdaj koli prej, najuspenejezaveznitvo v zgodovini, in odnos, ki je za Zdruene draveivljenjskega pomena, ko gre za varnost. Zaveznitvo je lahkoupravieno ponosno na svoj uspeh pri iritvi lanstva, reorganizacijipoveljnike strukture in poveljstva, iritvi svojih operacij inoperativnega dosega ter pri posodabljanju svojega inventarjazmogljivosti za spopadanje z novimi gronjami in varnostnimiizzivi.

Po drugi strani pa dvomi glede nevarnosti neuspeha ostajajo. Vsiod generalnega sekretarja navzdol obalujejo razkol medpripravljenostjo zaveznic za prevzemanje novih misij in oblikovanjenovih zmogljivosti po eni strani, ter za zagotavljanje kadrov,opreme in sredstev, potrebnih za uspeh teh misij in zmogljivosti,po drugi. V obeh primerih se kritiki, in ne samo kritiki,spraujejo, ali resnino obstaja potrebna politina volja.Poleg tega se je kancler Schrder oitno dotaknil bolee toke, ko jejavno osvetlil pojemajoi pomen Nata kot foruma za pristnoezatlantsko odloanje o vpraanjih nadnacionalnega stratekegapomena.

Vendar pa bo Nato ohranil vojako vlogo, kakrno je vedno imel. Kotnepogreljivo varnostno zaveznitvo ezatlantske skupnostinarodov bo Nato gotovo e naprej uresnieval svoje tri agende zapodroje preoblikovanja Prako, Norfolko in Mnchensko z dobrimnamenom in skupnim ciljem, ne glede na to, kako negotovo innepopolno bo napredoval. Od rezultata je odvisnomarsikaj.

Robert G. Bell je bil med letoma 1999 in 2003pomonik Natovega generalnega sekretarja za obrambne investicije,sedaj pa dela v Bruslju kot podpredsednik organizacijeSAIC.