Intervju

Admiral Stanhope: Moja razlaga preoblikovanjaje ustrezna uporaba sodobne tehnologije in sodobnega razmiljanja zaintegracijo vseh zmogljivosti, kar omogoa najuinkoviteje innajhitreje zagotavljanje vojake sile. Gre za to, da stvari delamona im bolj pameten nain. e elimo to dosei, moramo uporabiti vsakorazpololjivo orodje. Sem spadajo konceptualni razvoj, obrambnonartovanje, raziskave in razvoj tehnologije, eksperimentiranje,uenje na podlagi izkuenj in izobraevanje. Sam bi na vrh seznamapostavil inovativno razmiljanje, saj nam to lahko im prej zagotovinove zmogljivosti za frontno rto.

Preoblikovanje smo prouili in verjamemo, da je zanj trebaizpolniti tri cilje. Ti so: veja uinkovitost pri odloanju,koherentni uinki po celotnem bojnem prostoru ter skupna napotitevin vzdrevanje sil. e bomo te cilje uresniili, bomo dobilipreoblikovane sile. Zato smo ustanovili pet integriranih projektnihskupin (integrated project teams - IPT), ki pokrivajo sedem takoimenovanih preoblikovalnih ciljnih podroij: uinkovitospopadanje, skupen manever, bolje civilno-vojako sodelovanje,informacijska prevlada, mreno podprta zmogljivost (ki je nanek nain podlaga za vse, kar ponemo), ekspedicijskeoperacije in integrirana logistika. IPT-ji zareejo vvertikalno strukturo nae organizacije in z njo dejansko upravljajos pomojo matrik.

To je na glavni izziv. Najprej je treba najtisredstva, ki bi jih vloili v preoblikovanje. To pa pomeni, da se jetreba odpovedati stvarem, ki v vojakem smislu ne morejo ve preivetiv sodobnem bojnem prostoru. e se bodo drave odrekle nepotrebnimstvarem, bodo upamo nale sredstva za vlaganje v zmogljivosti,potrebne za nadaljnje preoblikovanje svojih sil. Nacionalne vladeakajo teke odloitve, e hoejo sprostiti sredstva, s katerimi bi selotili tevilnih pomanjkljivosti v zmogljivostih zaveznitva. Dravebodo morda prouile tudi monost, da zaveznitvo podprejo sspecializacijo v ninih zmogljivostih; to je podroje, ki ga skuamonadalje razvijati in spodbujati.

Integriranje tehnologij, ki so potrebne zapreoblikovanje, je prav gotovo izziv. Poleg tega imajo prav na tempodroju Zdruene drave prednost pri preoblikovanju, saj je zanjelaje na enem mestu zdruiti vse tehnologije v njihovi lasti in s temdosei bolje uinke. S povezovanjem vseh tehnologij, ki e obstajajo vZdruenih dravah, lahko ta drava letvico zmogljivosti dvigne precejvisoko. Povedati pa je treba tudi, da veina istih tehnologijobstaja tudi v Evropi in Kanadi in da bi si morali prizadevati zapremostitev istih izzivov in za doseganje iste ravni kot Ameriani.Prenos tehnologije med dravami kot tudi prenos tehnologije ezAtlantik predstavlja precejnje politine izzive. Mi si sicerprizadevamo za poenostavitev tega procesa, vendar pa ne moremoignorirati vpraanja sredstev, saj je v ZDA za obrambo na razpolagove denarja kot pa v drugih dravah.

Poveljstvo zaveznikih sil za preoblikovanjeje bilo zelo zaposleno z uresnievanjem tevilnih pobud na razlinihpodrojih in na razline nove naine. Tako sta na primer ocena inrevidiranje obrambnega nartovanja, s imer se zdaj spopadamo,zahtevala nartovanje za naslednjih deset let in e ve. Prouujemodolgorone zahteve po zmogljivostih Nata in nismo usmerjeni le vblijo prihodnost, kot je zaveznitvo to poelo v preteklosti.Pripravili smo e tudi dokument o Natovi mreno podprti zmogljivosti,ki je podlaga za oblikovanje Natovih potreb po tovrstnizmogljivosti v prihodnje. V tej fazi je to e vedno zaetni dokument,vendar pa pod eno streho zdruuje vse zahteve, ki jih bo zaveznitvomoralo izpolniti, e naj dosee mreno podprto zmogljivost. Pomembnoje, da uporabimo obstojee sisteme in da omogoimo priklop na mreo,ne da bi za to morali znova v celoti vlagati v sistem. Za nas jemreno podprta zmogljivost Nata kritinega pomena za nadaljnji razvojzmogljivosti. e bomo v mreo vsaj malo vlagali, bo mogoe narediti veza manj denarja.

Poleg tega tudi na veliko eksperimentiramo. Tako na primer vAfganistanu izvajamo poskuse z Natovim sistemom za sledenje lastnimsilam. Pravzaprav je ta sistem za sledenje, ki znatno izboljujepoznavanje poloajev sil in s tem v precejnji meri pomaga zmanjatiincidente s prijateljskim ognjem, e preel eksperimentalno fazo inpostal operativna zahteva. Prouevali smo tudi spremljanjelogistike. Poleg tega pa smo ugotavljali tudi, kako bi tistim, kisprejemajo odloitve, predstavili informacije na enostavneji nain,bolj povezano in bolj celovito.

Kar zadeva izobraevanje, je ustanovitev Zdruenega centra zavojskovanje v Stavangerju na Norvekem mono izboljala nao sposobnostza usposabljanje osebja na operativni ravni, kar je za zaveznitvonekaj novega. Oblikovali smo celo mreo mentorjev, kar naj biprocesu usposabljanja omogoilo, da izkoristi znanja strokovnjakovna posameznih podrojih. Okrepili smo proces uenja na izkunjah inizboljali Natovo oblikovanje svenjev zmogljivosti. Vasih jepriprava svenja zmogljivosti trajala dve leti ali ve, mi pa smo taproces izboljali in pospeili. Prav tako prouujemo vse obstojeeprojekte, ker elimo ugotoviti, ali so e relevantni za Nato v letu2005 in po njem v primerjavi z Natom iz leta 1990, ne glede na to,kdaj je bil zanje sprejet dogovor. Prizadevamo pa si tudi za skupneusmeritve nacionalnih centrov odlinosti.

Opravili smo tudi veliko konceptualnega dela. V sodelovanju spoveljstvom zaveznikih sil za operacije smo pripravili dokument znaslovom Strateka vizija, v katerem se ukvarjamo z izziviza preoblikovanje. Prav zdaj pa pripravljamo tudi nadaljevanje znaslovom Koncept bodoih zdruenih operacij zaveznikih sil.Ta dokument izhaja iz Strateke vizije in prouuje, kako bi lahkozaveznice dosegle vejo enotnost svojih operacij. Vzpostavili smostike z gospodarstvom, ker elimo izkoristiti njegove sposobnosti zanadaljnje delo na preoblikovanju. Vkljuili smo se v usposabljanjeirakih astnikov na operativni ravni, o emer ni nihe razmiljal, koje bilo poveljstvo zaveznikih sil za preoblikovanje ustanovljeno.Veliko pa smo naredili tudi za to, da bi okrepili nartovanje bodoihoperacij na podlagi uinkov, kjer elimo dosei elen strateki izid ali"uinek" z uporabo celotnega nabora vojakih in nevojakihvzvodov.

Poveljstvo zaveznikih sil za preoblikovanje vse bolj dinaminovpliva na preoblikovanje Nata. Tempo in poglobljenost napredka stavelika in delamo vse, kar je v naih moeh, da bi izgradili Nato, kibo bolje pripravljen na prihodnost. Prili smo e dale, toda mono sezavedam, da nas veliko dela e aka. Dejstvo, da imamo izrazpreoblikovanje v svojem nazivu, pa pomeni, da bo ta processtalen.

Veliko je e bilo storjenega, eprav bi bilomogoe dosei ve, e bi bila organizacija v celoti kadrovskopopolnjena. Nismo e dosegli svoje zaetne operativne zmogljivosti,kaj ele konne. Prav zato raven kadrovske popolnitve e ni dovoljvisoka, da bi lahko opravili vse delo, ki bi ga eleli ali moraliopraviti. Poleg tega je sodelovanje s partnericami podroje, nakaterega pomanjkanje kadra najbolj vpliva. Ne glede na to pamenimo, da sta naa pomo pri preoblikovanju obrambnega nartovanjapartnerskih drav in spodbujanje posebej prilagojenih programovusposabljanja v teh dravah izjemno pomembna.

Te naloge se lotevamo z dvema tesno povezanima instrumentoma: sProcesom nartovanja in ocenjevanja (PARP) v okviru PzM in sProgramom za sodelovanje. V okviru PARP pomagamo partnerskim dravampri obrambnem nartovanju na skoraj enak nain, kot pomagamo dravamlanicam, namre z opredelitvijo potencialnih obrambnih reform takona politinem kot vojakem podroju. Prouujemo tudi cilje partnerstvaz namenom preoblikovati vojake strukture in zmogljivosti. V okviruPrograma za sodelovanje organiziramo tevilne dogodke, vkljuno steaji, programi usposabljanja in seminarji, saj elimo partnericampomagati v njihovih pripravah na polnopravno lanstvo vzaveznitvu.

Povezava med njimi je omejena, saj se olazveze NATO v Oberammergauu in Obrambna akademija zveze NATO v Rimupreteno ukvarjata z usposabljanjem vejega tevila individualnihsluateljev na razlinih podrojih. Zdrueni center za vojskovanje vStavangerju pa se osredotoa na operativno raven in na usposabljanjeskupin. Nato je za izboljanje zmogljivosti vedno porabil veliko asaza kolektivno urjenje lanic zaveznitva, vendar pa se ni ukvarjal spouevanjem. Operativne ravni poveljevanja in kontrole nismo v asunjenega sestavljanja nikoli zbrali na enem mestu in je usposobili,preden smo jo poslali v operacijo. To je nia, ki jo zapolnjujeZdrueni center za vojskovanje. Na ta nain smo e usposobili zadnjetri poveljnike Isafa v Afganistanu. Svoje tabe so pripeljali s sabov Stavanger na dvotedensko intenzivno usposabljanje, kar jih jepripravilo na konkretno bodoo nalogo.

V Stavangerju smo intenzivno usposabljali tudi poveljnike inskupine Natovih odzivnih sil (NRF), kar jih je pripravilo nanjihovo naslednjo misijo. To je nekaj popolnoma novega. el bi celotako dale in dejal, da je Zdrueni center za vojskovanje eden odprvih kronskih draguljev med rezultati dela poveljstva zaveznikihsil za preoblikovanje. Zdrueni center za vojskovanje je pristojentudi za nekaj eksperimentalnega dela, kot je na primer analizasooenja in sodelovanja. S tem elimo bolje pripraviti poveljnike innjihove tabe na pogajanja z razlinimi udeleenci posameznegakonflikta.

Center za usposabljanje zdruenih sil v Bydgoszczu na Poljskem paje e skorajda v povojih. Pravzaprav smo ele pred nedavnim zakljuilipogajanja s Poljsko o tem, da bi na njenem ozemlju imeli Natovopoveljstvo. Toda nina zmogljivost, ki jo bo ta center zagotavljal vprihodnje, se bo pri usposabljanju osredotoala na posameznekomponente, tako da bo vsaka komponenta vseh treh zvrstipripravljena na skupno operativno delovanje.

elimo si, da bi bil Zdrueni center za analizoizkuenj sposoben zbrati izkunje, pridobljene na operativni ravni,in jih imprej obrniti v nao korist. Center mora narediti ve kot leopredeliti teave; zbrati mora izkunje v zvezi z njimi in na podlagiteh izkuenj hitro ukrepati, tako da bomo lahko e med trajanjemoperacije izboljali svoje zmogljivosti in postopke. V preteklostije Nato organiziral vaje, prouil izkunje, zbrane na teh vajah, eldomov, izkunje analiziral, spisal zanimiva poroila in pripravil novprodukt priblino dve leti po opravljeni vaji. Tega v sodobnih asihne potrebujemo. Danes moramo zbrane izkunje hitro uporabiti vdejanskih operacijah in jih hkrati posredovati tudi naim enotam zausposabljanje in izobraevanje.

lani Zdruenega centra za analizo izkuenj so tako v Afganistanu inv Iraku in prouujejo izzive, s katerimi se spopadajo tja napoteneenote. Glede na to, da je Nato ele pred dvema letoma zael znapotitvijo sil izven ozemlja svojih lanic, se moramo veliko stvarie nauiti. To vkljuuje tudi podroji, kot sta oblikovanje sil instrateki prevoz, e omenim samo dve.

V poveljstvu zaveznikih sil za preoblikovanjesmo pristojni za usposabljanje irakih sluateljev izven njihovedrave. Organizirali in koordinirali smo e usposabljanja v Zdruenemcentru za vojskovanje v Stavangerju meseca novembra in v oli zvezeNATO v Oberammergauu meseca decembra. Skozi nao organizacijo jetako lo e okrog 22 sluateljev na visoki ravni. Teaj v Stavangerjuse je osredotoal na usposabljanje na visoki ravni, da bodo kljunivoditelji, torej generali, razumeli, kako naj vodijo svojeoperacije v okviru zahodnih struktur in v skladu z zahodniminormami. Upamo, da bo med februarjem in majem skozi usposabljanja vZdruenem centru za vojskovanje in ole zveze NATO lo e ve kot 120nadaljnjih sluateljev. Drugi pa se bodo v tem asu udeleili teajev,ki jih organizirajo posamezne drave, denimo Italija.

Proces poteka poasneje, kot smo si eleli, delno zato, ker je biloirako ministrstvo za obrambo osredotoeno na druga vpraanja, kar jerazumljivo. Ni enostavno poslati na usposabljanje toliknega tevilaposameznikov na visokih poloajih v tako kratkem asu. Zdaj, ko sovolitve v Iraku mimo, upamo, da bo sluateljev ve. Jezik je pravtako teava. e polje nekoga na enotedenski teaj v olo zveze NATO, jetolmaenje zanj ustrezna reitev. e pa se bo nekdo udeleil daljegateaja, kot je denimo estmeseni program tabnega usposabljanja vObrambni akademiji zveze NATO v Rimu, potem mora imeti zadostnojezikovno znanje, da bo od teaja kaj odnesel.

Pristojni smo za usklajevanje vseh bodoihcentrov odlinosti. Prav zato se zdaj pogajamo z vejim tevilom drav,ki so predlagale svoje centre za usposabljanje na konkretnihpodrojih, ki naj bi postali centri odlinosti. Do tega trenutka jele ena ponudba dosegla ustrezno stopnjo zrelosti, zaradi katere joje bilo formalno mono razglasiti za center odlinosti s podpisommemoranduma o sporazumevanju. Gre za zdrueni center zausposabljanje letalskih sil (Joint Air Power Competence Centre) vKalkarju v Nemiji, ki zagotavlja usposabljanje za zdruene letalskesile. Naslednji bo najverjetneje center odlinosti za skupne zdrueneoperacije z morja (Combined Joint Operation from the Sea Centre ofExcellence), ki so ga predlagale Zdruene drave.

Trenutno se pogajamo s tevilnimi drugimi potencialnimi centriodlinosti. V Turiji, na primer, prouujemo center odlinosti za bojproti terorizmu in poligon za taktino usposabljanje letalskih sil.V Estoniji imamo center odlinosti za kibernetsko obrambo (CyberDefence Centre of Excellence). Prouujemo tudi potencialni centerodlinosti za civilno-vojako sodelovanje v okviru Skupine zacivilno-vojako sodelovanje v severni Evropi (CIMIC Group North),organizacije, ki jo financira ve drav. Na ekem prouujemo centerodlinosti za jedrsko, bioloko in kemino obrambo (Nuclear,Biological and Chemical Defence Centre of Excellence), v Italiji pacenter odlinosti za policijske operacije (Centre of Excellence forpolicing operations). Vse to so primeri posameznih podroij, ki jihelijo drave lanice zaradi usposabljanja povezati z Natom in ki jihNato lahko tudi v celoti izkoristi. Seveda jih hoemo vkljuitiimprej, toda najprej moramo s pogajanji doloiti natanne pogoje, podkaterimi bodo ti centri zagotavljali svoje storitve.

Napredek na vojakem podroju poteka precej vskladu z narti, eprav se sooamo z nenehnimi izzivi, ki jih delnoreuje poveljstvo zaveznikih sil za operacije, delno pa poveljstvozaveznikih sil za preoblikovanje. Poveljstvo zaveznikih sil zaoperacije se ukvarja s tistimi podroji zmogljivosti in zahtev, kibodo potrebne kratkorono za doseganje dokonne operativnezmogljivosti NRF naslednje leto. Pri nas v poveljstvu zaveznikihsil za preoblikovanje pa delujemo na dalji rok, s imer bomozagotovili, da bo raven zmogljivosti NRF stalno naraala.

Ko gre za kratkorone izzive, smo ravnokar izvedli vajo vStavangerju, z imenom Allied Reach 2005, kjer sta se obepoveljstvi osredotoili na strateka vpraanja, ki so e vedno nereena.Prouujemo venacionalnost v primerjavi z vojako uinkovitostjo.Ugotavljamo, na kako nizki ravni je e mogoe imeti vgrajenovenacionalnost v NRF, ne da bi to negativno vplivalo na njihovocelovito vojako zmogljivost. Prouujemo, kako bodo dananji procesilahko pripomogli k boljemu nartovanju in tako zagotovilipripravljenosti NRF v 5 do 20 dneh. Prouujemo integriranologistiko, namre, kako lahko prerastemo stare Natove strukture, vkaterih so posamezne drave odgovorne za svojo lastno logistinooskrbo, in integriramo logistino verigo ter tako zagotovimopreprostejo in pametnejo oskrbo NRF. Prav tako prouujemo monosti zaizmenjavo obveevalnih podatkov in za upravljanje znanja. To soteavna podroja, na katerih moramo zagotoviti, da bo celotnozaveznitvo imbolj pregledno in se bo lahko uinkovito spopadlo zvsako krizo ali operacijo, v katero bi lahko bile vkljuene NRF.Prouujemo tudi element poveljevanja in kontrole, prenos pooblastilmed dravami in Natom samim ter e posebej nain, kako im boljzmanjati pridrke posameznih drav glede uporabe njihovih sil.

Vpraanje skupnega financiranja NRF je zelo pomembno. Resda je tovpraanje za sede Nata in ne za vojaka poveljstva, vendar je za nasprecej pomembno, saj je vkljuevanje v NRF drago. Jasno je, da dravenoejo imeti obutka, da plaujejo dvakrat, enkrat s prostovoljnimzagotavljanjem svojih sil in nato e s plaevanjem njihove oskrbe inusposabljanja.