Naj Nato igra bolj politino vlogo?

Espen Barth Eide je direktor Oddelka za mednarodne politike priNorvekem intitutu za mednarodne zadeve v Oslu.

Frdric Bozo je profesor na univerzi v Nantesu in viji raziskovalnisodelavec, specializiran za ezatlantske odnose, pri LInstitutfranais des relations internationales v Parizu.

Dragi Frdric,

Zdaj, ko se zdi, da je ezatlantska dramaglede Iraka za nami, je napoil as za umirjeno razpravo o prihodnjemodnosu med Evropo in Severno Ameriko ter o Natovi vlogi znotrajnjega. Pripombe nemkega kanclerja Gerharda Schrderja na februarskivarnostni konferenci v Mnchnu in kasneji komentarji z obeh straniAtlantika so javno razgrnili vpraanje o tem, kaken je pomenezatlantskega zaveznitva danes. To je dobro, saj je v interesu vsehnas, da je ta razprava pregledna, daljnosena in konstruktivna.ezatlantski odnosi v 21. stoletju bodo seveda drugani od tistih v2. polovici 20. stoletja. Vendar pa ni treba, da drugani pomenitudi slabi.

Nato je izjemno uspeno zaveznitvo, ki je zapadlo v krizoidentitete, iz katere se verjetno ne bo prav kmalu reilo. Sevedatokrat ni prvi, da se zaveznitvo sprauje o upravienosti svojegaobstoja. Umik Francije iz Natove integrirane vojake strukture leta1966 je bil podobno prelomen trenutek, ki je leto kasneje privedeldo objave Harmelovega poroila o prihodnjih nalogahzaveznitva. Pred petnajstimi leti sta razpad Varavskega paktain Sovjetske zveze sproila razpravo o tem, ali je politino-vojakozaveznitvo, ki povezuje Evropo in Severno Ameriko, e potrebno. Tarazprava je pripeljala do odloitve, da Nato raziri svoje delovanjena obmoja izven ozemlja lanic (namesto da preneha delovati),rezultat pa je bil ta, da se je veji del devetdesetih letzaveznitvo ukvarjalo s tremi vejimi projekti, ki so mejili napolitino in vojako sfero. lo je za operacije ohranjanja inuveljavljanja miru na Balkanu, pripravo vrste srednje- invzhodnoevropskih drav za lanstvo v Natu in posledino v ezatlantskiskupnosti ter za zagotavljanje foruma za usklajen odziv na dogodkev Rusiji. Ve kot desetletje je bil to skupaj z nadaljnjimzagotavljanjem varnostnih garancij zadosten odgovor na vpraanjezakaj Nato. Vendar pa je treba povedati, da so se vsi trijeprojekti nanaali neposredno na evropsko celino in potekali v ozrajunenehnega osredotoanja ZDA na evropsko varnostno prizorie.

Zato je bil bolj kot konec hladne vojne svet po 11. septembrutisti, ki je postavil pod vpraaj Natov namen. Zaelo se je z napadina Afghanistan, etudi ne kot posledica kakrnega koli nesoglasjaznotraj Nata. Prav nasprotno francoski dnevnik Le Monde jezapisal, da smo takrat bili vsi Ameriani. Problem je bil boljobutek nerelevantnosti. Glede na to, da je Nato v svojem odzivu na11. september prvi aktiviral 5. len, so bile besede ZDA o nalogi,ki opredeljuje koalicijo prav nasprotno od tistega, kar so evropskizagovorniki sodelovanja med obema stranema Atlantika eleli sliati.Skoraj dve leti je trajalo, preden se je Nato v vejem obseguosredotoil na Afganistan. To se je zgodilo po iraki krizi inglobokih nesoglasjih tako glede Natove vloge pri obrambi Turije kotglede legitimnosti vojne same.

Zaveznitvo mora znova postati forum za odprtdialog o glavnih vpraanjih, v katera se bovkljuilo.

Od tedaj se je ton debate korenitospremenil. Ne Washington ne katera koli evropska prestolnica si neeli ponoviti izkuenj iz preteklih dveh, treh let. Nedavni obiskpredsednika Georgea W. Busha in zunanje ministrice Condoleezze Ricev Evropi pa tudi nain, kako sta bila sprejeta simboliziraobojestransko eljo pokazati enotnost in zavezanost. Vendar pa razenizrazov dobre volje podrobnosti novega konsenza ostajajonejasne.

Po mojem mnenju je dananji izziv dvojen: prvi, realistino ocenitivlogo zaveznitva v novih politinih okoliinah; in drugi, ponovnopolitizirati zaveznitvo, da se ne bo zreduciralo na komaj kaj vekot vojako katlo za orodje.

Izhodie za oceno Natove vloge je spoznanje, da se je politinapodoba Evrope temeljito spremenila. Danes je Evropska unijasamostojen akter v mednarodni varnosti. Trenutno vse boljambiciozna Evropska unija svojim mehkim sredstvom dejansko dodajavojake zmogljivosti. Mnoge prihodnje ezatlantske razprave bodomorale potekati med Evropsko unijo in Zdruenimi dravami enostavnozato, ker mora biti seznam obravnavanih vpraanj iri od tistega vNatovem bolj klasinem varnostnem forumu. tevilna kljuna vpraanja natrenutnem seznamu mednarodne skupnosti zajezitev domnevnih jedrskihambicij Irana, narti za odpravo embarga na oroje za Kitajsko inpomo Afriki pri izhodu iz ve zapletenih kriz zahtevajo veplastnepristope. Zagovorniki sodelovanja med obema stranema Atlantikamorajo to dejstvo nehati objokovati. Poskusi, da bi izrabili Natoza oslabitev politinih ambicij Evropske unije, so obsojeni naneuspeh. Prava pot je spodbujanje politinega razvoja Evropske unijeob istoasnem vzpostavljanju delujoega varnostnega partnerstva zNatom. Natu bo e vedno ostalo veliko dela. Zaveznitvo ostajanajbolj logien forum za vse razprave med obema glavnima stebromaZahoda, od usklajevanja vojakih instrumentov do stratekih razprav oskupnih varnostnih izzivih. Poleg tega bi si zaveznitvo moraloprizadevati, da tako tudi ostane, zavedajo se, da je to njegovprispevek k iri, ezatlantski varnostni arhitekturi.

Vse to pa zahteva repolitizacijo Nata. Zaveznitvo mora znovapostati forum za odprt dialog o glavnih vpraanjih, v katera se bovkljuilo. Iskren ezatlantski dialog o tem, kako se spopasti sterorizmom, na primer, je zelo potreben prav zato, ker imajozaveznice razlina stalia o tem, kako se odzvati na ta skupni izziv.Po vsej verjetnosti bo Nato tudi ostal dejaven na obmojih, kot staAfganistan in Kosovo, ter e naprej predstavljal vojake miice vozadju prihodnjih vestranskih prizadevanj za uveljavljanje miru.Kje se vojskovati in kako to storiti, se lahko izkae zakontroverzno vpraanje. Zato morajo odloitve temeljiti na iremnotranjem politinem konsenzu kot sedaj. Kjer pa zaveznitvopredstavlja vojako hrbtenico irih mednarodnih prizadevanj zaizgradnjo miru, mora biti bolje povezano s celovitimi politinimiprocesi, ki zadevajo politino prihodnost teh obmoij. Tudi tozahteva bolj politien Nato in okrepljeno sodelovanje z drugimiorganizacijami, vkljuno z Zdruenimi narodi.

Natov izziv ni zgolj preiveti nihe sicer ne predlaga, da bi gamorali ukiniti pa pa ostati kljuen akter in kljuen forum na tistempodroju, na katerem se je e izkazal za tako uspenega. A uspeen bolahko ostal le, e bodo zaveznice dosegle skupno razumevanje njegovevloge. Skupen sovranik, ki bi lahko nadomestil gronjo komunizma aliSovjetske zveze, ne obstaja ve. Terorizem ne zadoa. Zaveznitvo jedanes odraz nezmanjane relevantnosti Zahoda v mednarodni varnosti.Vendar pa moramo v prenovljenem ezatlantskem politinem forumupriakovati nesoglasja tudi v prihodnje. Izziv ni v pretvarjanju, darazhajanj ni, pa pa v neposrednem sooenju z njimi.

Lep pozdrav,

Espen

Dragi Espen,

Pred samo dvema letoma, v pripravah na irakovojno, je bil Nato na poti v kolizijo. Skupina drav, ki so jovodili Zdrueno kraljestvo in Zdruene drave, je obtoevala drugo, kista jo vodili Francija in Nemija, izdaje zaveze o kolektivniobrambi, ki je predstavljala temeljni kamen zaveznitva. Spominjamse, da je bilo jabolko spora obramba Turije. Druga skupina jeobtoevala prvo, da uniuje temelje kolektivne varnosti, na katerihje bilo zaveznitvo zgrajeno. lo je seveda za pripravljenost navojskovanje brez soglasja Varnostnega sveta ZN. Na kocki sta bilasposobnost preivetja zaveznitva in prihodnost ezatlantskihodnosov.

Nato je to krizo nedvomno prebrodil. Do carigrajskega vrha junija2004 so se rane v glavnem zacelile. Kljub temu pa za razliko odveine prejnjih Natovih kriz iraka kriza ni pripeljala vsaj ne dodanes do novega zaetka, kot se je recimo zgodilo v primeruHarmelovega poroila, potem ko se je Francija umaknila izintegrirane vojake strukture. Tokrat pa se zdi, da zaveznitvoboleha za anemijo. Simptomi so oitni vsakomur. Nato si jeprizadeval prepriati zaveznice, naj izpolnijo svoje obveze gledezagotavljanja sil, tako ko gre za ISAF kot tudi za usposabljanjeirakih sil. Vloga zaveznitva pri pobudi za iri Blinji vzhod ostajakomaj kaj ve kot slogan. In konno in morda bolj resno zaveznitvo nive primarni forum, v katerem njene lanice razpravljajo ostrategijah in jih usklajujejo, kot je dejal kancler GerhardSchrder.

e ne bomo storili ni, se anemija lahko sprevre v kaj hujega, karbi v konni fazi ez nekaj asa lahko pripeljalo do smrti. Ker nihe neeli, da zaveznitvo izgine e najmanj Francozi, ki so med najboljzavzetimi lani, ko gre za prispevek k Natovim odzivnim silam aliimenovanje visokih astnikov na kljune poloaje v vojaki strukturi jetreba nekaj storiti.

Ali je torej politizacija, ki jo ti in nekateri drugi predlagate,pravo zdravilo in ali bi bolj politina vloga Nata vlila zaveznitvunovo ivljenje? Prebiranje Natove zgodovine kae, da bi to prav lahkobila pot naprej. V preteklosti je politizacija Nata v kljunihtrenutkih dala odgovor na dolgotrajno oslabljenost ali akutnokrizo. Poleg Harmelovega poroila se spominjamo tudi Poroilatreh modrecev neposredno po sueki krizi leta 1956. V obehprimerih je lo za to, da bi Nato postal bolj politien ter da bi stem okrepili oslabljeno legitimnost in notranjopovezanost.

ele ko je Nato posredoval v Bosni inHercegovini, je bila izpolnjena tenja zaveznitva po osrednji vlogiv evroatlantski varnosti.

V blinji preteklosti je Natova uspenaprenova leta 1990 temeljila na ideji, da mora v odsotnostisovjetske gronje zaveznitvo postati bolj politino in s temnadomestiti usihajoe vojake razloge za obstoj. V osnovi je Nato,glede na to, da ni bil ve potreben za pripravo Evrope na obrambo,upraviil svoj nadaljnji obstoj s prevzemanjem ire vloge za evropskovarnost, s imer je prispeval k stabilnosti celine po hladnivojni.

Kazalo je, da ta zamisel deluje, in sredi devetdesetih let jeNato, za katerega so mnogi menili, da bo po hladni vojni poasizamrl, ponovno zacvetel in se uveljavljal kot eden izmed temeljnihkamnov evropske varnosti. Vendar pa je treba poblie pogledati, kajje omogoilo to nepriakovano ponovno oivitev. Jeseni 1995 je bilazaradi notranjih razhajanj in nedejavnosti pri odzivanju na vojnepo razpadu Jugoslavije relevantnost Natovih novih varnostnih misij,in posledino njegove prihodnosti kot delujoega zaveznitva,postavljena pod vpraaj. ele ko je Nato posredoval v Bosni inHercegovini in napotil Sile za uresniitev, ki so nadzorovaletamkajnji mirovni proces, je bila izpolnjena tenja zaveznitva poosrednji vlogi v evroatlantski varnosti. Ta poloaj se je e okrepiltri leta kasneje s posredovanjem na Kosovu.

Po mojem mnenju je bila Natova prihodnost zagotovljena ele, ko sozaveznice dokazale, da vitalnost vojakega instrumenta vnovem stratekem okolju ne pojema, in se spopadle s spremenjenimiokoliinami izven dolob 5. lena in izven svojega ozemlja. Breztakega dokaza bi takrat poskusi pomladitve Nata s politizacijopomenili samo e ve besed.

Dananji problem Nata je, da lanice ne vidijo ve njegovekoristnosti ali vsaj ne njegove osrednje vloge, zlasti v vojakemsmislu. Za to obstajata dve razlagi. Prva nikakor ni nova. Zdruenedrave Nata ne vidijo ve kot primarne ustanove za izvajanje vojakihoperacij, tudi e te potekajo pod poveljstvom ZDA. To je jasno e odnapadov na Kosovo, saj amerika vojska s to izkunjo ni bilazadovoljna. Nain, kako se je med napadom na Afganistan jeseni 2001Washington izognil ponudbam zaveznic za podporo, tako stanjepotrjuje.

Drugi dejavnik se pojavlja poasi in je v veliki meri posledicaprvega. Evropejci vse bolj oklevajo, ko gre za obveze gledezagotavljanja sil v okoliinah, kjer imajo Zdruene drave prevladujoovlogo, a se same komajda obvezujejo k zagotavljanju sil, kot se jeto zgodilo v primeru enot Isafa v Afganistanu. Od tod tudi njihovaelja po okrepitvi Evropske unije kot potencialne prve izbire zaoperacije in po prevzemu vodilne vloge v Nekdanji jugoslovanskirepubliki Makedoniji*, Bosni in Hercegovini, in prej ali slej tudina Kosovu.

Ob nadaljevanju sedanjega trenda Nato tvega, da bo postal praznalupina, saj ne ustreza ve nastajajoi strukturi ezatlantskihodnosov, ki so posledica oddaljitve ZDA od Evrope in novihpolitino-stratekih teenj Evrope. To bi bilo seveda zelo narobe.Nato je e vedno potreben, etudi samo zaradi tega, ker Ameriani inEvropejci potrebujejo drug druge v vojakem smislu. Evropejci enaprej potrebujejo ameriko zaito, eprav v manji meri kot vpreteklosti, in nedvomno potrebujejo ameriko podporo za izvajanjezahtevnih vojakih operacij, kot to recimo velja v primeru Bosne inHercegovine v okviru dogovorov Berlin-Plus. Zdruene drave papotrebujejo evropske vojake pripadnike v mirovnih operacijah, vkatere same oklevajo napotiti sile, kot na primer v enoteIsafa.

Zakljuek je po mojem enostaven. etudi Nato v svoji sedanji oblikiverjetno ne bo ostal privlaen okvir za nobeno od strani, obstajaveliko prostora in potreb po njegovem preoblikovanju v tisto, karresnino potrebujemo: to pa je instrument za vzdrevanje inspodbujanje vojake povezave med Evropsko unijo in Zdruenimidravami. Zavedam se, da to zahteva korenit odmik od starega nainarazmiljanja v zaveznitvu. Vendar pa sem preprian, da e ne bomoresno razmiljali o nainih za prilagoditev Nata novi resninosti vodnosih EU-ZDA, bo zaveznitvo enostavno izginilo, kar biezatlantski skupnosti v irem pomenu povzroilo nepopravljivo kodo.Politizacija Nata ni bistveno vpraanje in predstavlja komaj kaj vekot prazen slogan, e ne bomo razreili temeljnih vpraanj terposkrbeli, da bo zaveznitvo znova postalo prizorie stratekegausklajevanja med Ameriko in Evropo. To pa pomeni, da mora bitipovezava med EU in ZDA uinkovita, e zlasti v vojakempomenu.

Lep pozdrav,

Frdric

Dragi Frdric

Najini analizi tako sodobne zgodovine kotsedanjega poloaja se v veliki meri ujemata. Oba verjameva, da jezaveznitvo treba prilagoditi novi resninosti v odnosih med EU inZDA. Prav tako soglaava, da mora Nato e naprej gledati na vojakopovezavo med Evropo in Zdruenimi dravami kot na enega od temeljnihkamnov svojega razloga za obstoj. Nenazadnje vojako zaveznitvo brezvojake naloge skoraj ne more obstati.

Toka, o kateri pa se oitno ne strinjava, je zakljuek o tem, ali jerepolitizacija prava pot naprej. Ti si preprian, da je to komaj kajve kot prazen slogan in da potrebujemo strateko usklajevanje medAmeriko in Evropo ter instrument za vzdrevanje in spodbujanjevojake povezave med Evropsko unijo in Zdruenimi dravami.

Sam pa sem preprian, da iste vojake povezave na dalji rok ni mogoevzdrevati brez mone politine podlage in da ta politina podlaga nepride sama od sebe. Spomniti bi se morali, da je bila ezatlantskapolitina povezanost kljuna etudi pogosto implicitna skozi celotnoobdobje hladne vojne. Tako zahodnoevropske kot severnoamerikezaveznice so soglaale glede odvraanja zaznavne sovjetske gronje inoboje so se tudi strinjale, da amerika zavezanost Evropi prispeva kstabilnosti, ki sega veliko dlje od obstoja skupne gronje. Dejanskoje na uspeh projekta evropske integracije, ki je privedel dooblikovanja Evropske unije, treba gledati v tej lui. ezatlantskovarnostno partnerstvo je pomagalo zagotoviti pogoje za delujoogospodarsko povezavo v Evropi, saj so razprave o nekaterih politinonajbolj zapletenih vpraanjih lahko potekale drugod. Nato se jelahko osredotoil na svojo vojako vlogo, saj je bila politinapovezanost prisotna e od samega zaetka, ohranjala pa jo je nenehnaskupna gronja. Tisto, kar je implicitno in dogovorjeno, postanetako oitno, da ni nobene potrebe, da bi to ponavljali. Kljub temupa brez obutka skupnega cilja Nata sploh ne bilo. In tudi ko so sev asu hladne vojne pojavljala nesoglasja glede stratekih odloitev,je bila zaradi dojemanja skupne gronje in skupnega cilja ohranjenacelovita politina povezanost.

Nato mora okrepiti svoj politino-vojakiustroj na nain, ki ga bodo tako zaveznice kot partnerice videle kotrelevantnega za izzive novega stoletja.

Danes smo premostili ne le obdobje hladnevojne, pa pa tudi prehodno obdobje po njej. V zadnjih nekaj letihje postalo popolnoma jasno, da politine povezanosti med Evropo inZdruenimi dravami ne moremo jemati kot nekaj samo po sebi umevnega,in da zgolj nostalgija zaveznitva ne more dolgo ohranjati. e najNato preivi kar upam in v kar sem preprian potem mora predstavljatipravi odgovor na dananje, in ne verajnje, izzive.

Vsaka uporaba vojake moi ostaja, po besedah Karla von Clausewitzanadaljevanje politike z drugimi sredstvi. To e zlasti velja, ko greza posredovanje v konfliktih, ki za nas ne predstavljajo eksistennegronje, ampak so dolgorone nalobe v bolj stabilen red. Skupnodelovanje kot trenutno poteka v Afganistanu mora temeljiti napolitinem dogovoru o tem, kaj skuamo dosei in kam se nae delovanjeuvra v irem okviru. Tukaj ima Nato veliko ponuditi. Poleg dogovorao zagotavljanju sil ima dobro razvit sistem politinega usmerjanjavojakih prizadevanj in predstavlja forum, kjer je mono izrazitinasprotujoa si mnenja in dosei konsenz.

V prihodnjih letih bi Nato moral pokazati, da je ve kot lekoalicija voljnih. Koalicije so lahko privlane za njihovevoditelje, vsaj tako dolgo, dokler se ne pojavi kdo drug. Ampak kotZdruene drave ugotavljajo v Iraku, ni mo raunati na dolgoroneobveze glede zagotavljanja sil. Le-te se pojavljajo in izginjajo,odvisno od politinih okoliin. Za mlaje partnerice so koalicijeproblematine, saj jim obiajno manjka uravnoteen politini okvir,zaradi esar je umik zanje edini nain za izraanje nestrinjanja. ezlasti za manje drave so venacionalni okviri na dolgi rokprivlaneji. Nato s svojo politino strukturo ter civilnim generalnimsekretarjem in sekretariatom lahko prispeva svojo politino presojoin usmeritve ter zagotovi nain za politino povezovanje vojakegaprispevka s tistimi irimi prizadevanji, ki jih eli podpreti.

To pa se ne zgodi samo od sebe. Nato mora okrepiti svojpolitino-vojaki ustroj na nain, ki ga bodo tako zaveznice kotpartnerice videle kot relevantnega za izzive novega stoletja. Letako bo lahko zdruil trenutno razpololjive vojake zmogljivosti zvejo sposobnostjo doseganja politinega konsenza.

Lep pozdrav,

Espen

Dragi Espen,

Strinjam se, da zelo potrebna vojakapovezava med Evropo in Zdruenimi dravami, ki bi jo moral zagotovitiprenovljen Nato, dolgorono ne bo izvedljiva brez mone politinepodlage. Vendar pa se potem pojavi vpraanje, kaken institucionalniokvir je najbolj primeren za spodbujanje takega politinegakonsenza. Skozi celotno obdobje hladne vojne je bil zaradi obstojajasne skupne gronje Nato nesporno najbolj primeren institucionalniforum. Natova osrednja politina vloga je bila, z drugimi besedami,zgolj funkcija njegove isto vojake vrednosti.

Danes to ne velja ve. etudi ne moremo in ne smemo popolnomaizkljuiti scenarijev, po katerih bi se morali kolektivno boritiproti zunanjemu sovraniku, ki bi pomenil eksistenno gronjo, pa tone more ve biti primarni smisel obstoja Nata. Drugae povedano:vojna proti terorizmu ni funkcionalni nadomestek hladne vojne. Samapo sebi ne more predstavljati cementa, ki dri skupaj zahodnozaveznitvo, saj se Ameriani in Evropejci ne strinjajo nujno onaravi nevarnosti ter nainih in sredstvih za spopadanje z njimi.Pravzaprav pogosto ne soglaajo. To je bilo bistvo krize zaveznitvavse od leta 2001.

Politizacija Nata predstavlja komaj kaj vekot prazen slogan, e ne bomo razreili temeljnihvpraanj.

Nedvomno bo veina zaveznic e naprejgledala na operacije za ohranjanje miru, kakrne izvajajo sile Isafav Afganistanu, kot na tisto, kar naj bi v dogledni prihodnosti bilaNatova vojaka vloga. Zato je okrepitev politine razsenosti takihoperacij smiselna. Vendar pa zelo dvomim, da lahko preostala vlogaNata v operacijah za ohranjanje miru, etudi bo bolj politizirana,sama po sebi zadoa za prenovljene ezatlantske odnose.

Za ponovno vzpostavitev politinih temeljev zaveznitva bi po mojempreprianju morali sprejeti dva veliko bolj zahtevna izziva. Prvi,morali bi poskusiti dosei dogovor o pogojih za uporabo sile vsituacijah, ki ne sodijo v okvir pravice do samoobrambe. Pravnesoglasja o legitimnosti ali legalnosti preventivnega vojakegaukrepanja so bila tista, ki so skrhala odnose znotraj zaveznitva vprimeru Iraka.

Drugi, morali bi poskusiti dosei skupno razumevanje nainov insredstev za irjenje obmoja demokracije in vladavine prava. eprav sestrinjamo glede cilja, pa nimamo iste vizije o tem, kako ga dosei.Ker bo to po vsej verjetnosti ostala ena od glavnih skrbi takoAmerianov kot Evropejcev, kar se je pokazalo ob nedavnih dogodkihna Blinjem vzhodu, se moramo o tem nujno dogovoriti, e v zaveznitvuresno nameravamo znova vzpostaviti obutek skupnega cilja, kar tudisam upravieno zagovarja.

Tega ne bomo dosegli z odlokom ali z uvrstitvijo politizacijestarega Nata na dnevni red. To lahko storimo samo z resnim inpoglobljenim dialogom med Ameriko in Evropo. Ker je rojstvopovezane Evropske unije resninost, ki je ni ve mo prezreti,predpostavlja pomladitev zaveznitva ne le prilagoditev Natovegavojakega aparata temu novemu poloaju, pa pa tudi oblikovanjeneposredne strateke povezave med njegovima dvema glavnimaentitetama. Samo z uskladitvijo delovanja ezatlantskih odnosov sstrukturnimi spremembami, do katerih je prilo v odnosih med Amerikoin Evropo, bomo sposobni povrniti obutek skupnega cilja, na kateremtemelji delujoe zaveznitvo.

Lep pozdrav,

Frdric

Dragi Frdric,

e od samega zaetka sem trdil, da Nato nimadruge monosti, kot da se prilagodi hitro spreminjajoi se politinipodobi Evrope. V srediu tega preoblikovanja je rojstvo Evropskeunije kot vse bolj povezanega akterja. Kot e uveljavljena civilnasila se sedaj ponaa tudi z doloenimi vojakimi zmogljivostmi inzmogljivostmi za obvladovanje kriznih razmer, Evropskavarnostna strategija pa ponuja svojevrsten evropski odgovor naameriko Strategijo nacionalne varnosti . Ta dva akterjaEvropska unija in Zdruene drave bosta predstavljala glavna gradnikatistega, kar bi lahko e vedno imenovali Zahod.

Pri repolitizaciji Nata gre za ve stratekihrazprav o novih gronjah ter o vlogi, ki jo zaveznitvo lahko odigrapri uveljavljanju in izgradnji miru.

Moja poanta je v tem, da z Natom e imamoorganizacijo, ki zagotavlja politino-vojaki okvir za prenovljenoezatlantsko partnerstvo in ki ponuja tudi alternativo za adhoc koalicije voljnih. e bi se Nato osredotoil izkljuno nasvoje vojake strukture, bi njegov status hitro padel na ravenorganizacije za standardizacijo. Po mojem mnenju gre prirepolitizaciji Nata za ve stratekih razprav o novih gronjah ter ovlogi, ki jo zaveznitvo lahko odigra pri uveljavljanju in izgradnjimiru. elim si, da bi drave lanice jemale to znailnost organizacijeveliko bolj resno, kot so to poele v blinji preteklosti.

Lep pozdrav,

Espen

Dragi Espen,

Nisva zelo dale vsaksebi in to mi dajeupanje za prihodnost zaveznitva. Konec koncev sta najini dravi etradicionalno imeli razhajajoe se poglede na to vpraanje. Kot ve,smo Francozi vse od asov generala de Gaulla goree loevali medzaveznitvom samim katerega obstoj v francoski politiki nikoli nibil vpraljiv in Natovo organizacijsko strukturo ki bi jo bilo pomnenju Francozov treba izboljati. V asu hladne vojne so drugezaveznice to razlikovanje le steka dojemale, kaj ele sprejemale.Vendar pa se mi zdi, da to ne velja ve in da je sedaj razlikovanjee bolj smiselno.

Pomembno je prestrukturirati zaveznitvo vdvostransko evroameriko organizacijo.

Danes je pomembneje kot kdaj koli prej,da izgradimo trden in trajen ezatlantski odnos, e ne zaradidrugega, potem zato, ker ga ni ve mogoe jemati za samo po sebiumevnega. Istoasno pa je pomembno prestrukturirati zaveznitvo vdvostransko evroameriko organizacijo. To je nain za ohranitevNatove vojake relevantnosti in s tem dolgorone politino-stratekepovezave med Evropo in Zdruenimi dravami v okviru ezatlantskegazaveznitva.

Lep pozdrav

Frdric

ª Turkey recognises the Republic of Macedonia with its constitutional name.