Severnoatlantska Pogodba
Sestavljeno v Washingtonu 4. aprila 1949.
- Slovenian
- Czech
- Danish
- German
- Greek
- English
- Spanish
- Estonian
- Finnish
- French
- Croatian
- Hungarian
- Armenian
- Icelandic
- Italian
- Hebrew
- Georgian
- Lithuanian
- Latvian
- Dutch
- Norwegian
- Polish
- Portuguese
- Romanian
- Russian
- Albanian
- Swedish
- Turkish
- Ukrainian
Pogodbenice te pogodbe ponovno potrjujejo svoje zaupanje v cilje in načela Ustanovne listine Združenih narodov ter svojo željo, da bi z vsemi narodi in vladami živele v miru.
Odločene so varovati svobodo, skupno dediščino in civilizacijo svojih narodov, temelječe na načelih demokracije, osebne svobode in vladavine prava.
Prizadevajo si za spodbujanje stabilnosti in blaginje na severnoatlantskem območju.
Odločene so združiti svoja prizadevanja za kolektivno obrambo ter ohranitev miru in varnosti. Zaradi tega soglašajo s to Severnoatlantsko pogodbo:
1. člen
Pogodbenice se zavezujejo, da vse mednarodne spore, v katere bi bile lahko vpletene, rešujejo miroljubno, kot določa Ustanovna listina Združenih narodov, tako da mednarodni mir, varnost in pravičnost niso ogroženi, in da se v svojih mednarodnih odnosih vzdržijo grožnje s silo ali uporabe sile na način, ki ni v skladu s cilji Združenih narodov.
2. člen
Pogodbenice bodo s krepitvijo svojih svobodnih institucij, doseganjem boljšega razumevanja načel, na katerih temeljijo te institucije, in s spodbujanjem razmer, ki omogočajo stabilnost in blaginjo, prispevale k nadaljnjemu razvoju miroljubnih in prijateljskih mednarodnih odnosov. V svojih mednarodnih gospodarskih politikah si bodo prizadevale za odpravo sporov in bodo spodbujale gospodarsko sodelovanje med posameznimi ali vsemi pogodbenicami.
3. člen
Za učinkovitejše doseganje ciljev te pogodbe bodo pogodbenice z nenehno in učinkovito samopomočjo ter vzajemno pomočjo vsaka zase in skupaj vzdrževale in razvijale svojo individualno in kolektivno sposobnost upreti se oboroženemu napadu.
4. člen
Pogodbenice se bodo med seboj posvetovale, kadar koli bo po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice.
5. člen
Pogodbenice soglašajo, da se oborožen napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice; in zaradi tega soglašajo, da bo v primeru takega oboroženega napada vsaka od njih ob uresničevanju pravice do individualne ali kolektivne samoobrambe, ki jo priznava 51. člen Ustanovne listine Združenih narodov, pomagala tako napadeni pogodbenici ali pogodbenicam s takojšnjim individualnim in z drugimi pogodbenicami dogovorjenim ukrepanjem, ki se ji zdi potrebno, vključno z uporabo oborožene sile, da se ponovno vzpostavi in ohranja varnost severnoatlantskega območja.
Vsak tak oborožen napad in vsi posledično sprejeti ukrepi se takoj sporočijo Varnostnemu svetu. Taki ukrepi prenehajo, ko Varnostni svet ukrene, kar je potrebno za ponovno vzpostavitev in ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.
6. člen
Za namene 5. člena se šteje, da oboroženi napad na eno ali več pogodbenic vključuje oboroženi napad:
(i) na ozemlje katere koli pogodbenice v Evropi ali Severni Ameriki, na departmaje Francije v Alžiriji, na ozemlje Turčije ali na otoke pod jurisdikcijo katere koli pogodbenice na severnoatlantskem območju severno od rakovega povratnika;
(ii) na sile, plovila ali zrakoplove katere koli pogodbenice, ko so na teh ozemljih ali na katerem koli drugem območju v Evropi, na katerem so bile nameščene zasedbene sile katere koli pogodbenice na dan, ko je začela pogodba veljati, ali v Sredozemskem morju ali na severnoatlantskem območju severno od rakovega povratnika ali nad temi ozemlji ali območji.
7. člen
Ta pogodba ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic, ki so članice Združenih narodov, izhajajoče iz Ustanovne listine, in se ne razlaga, kot da kakor koli vpliva nanje ali na primarno odgovornost Varnostnega sveta za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.
8. člen
Vsaka pogodbenica izjavlja, da nobena mednarodna obveznost, ki zdaj velja med njo in katero koli drugo pogodbenico ali tretjo državo, ni v nasprotju z določbami te pogodbe, in se zavezuje, da ne bo prevzela nobene mednarodne obveznosti, ki je v nasprotju s to pogodbo.
9. člen
Pogodbenice s to pogodbo ustanovijo svet, v katerem je zastopana vsaka od njih, da bo obravnaval zadeve v zvezi z izvajanjem te pogodbe. Svet je organiziran tako, da se lahko kadar koli takoj sestane. Svet ustanovi potrebne pomožne organe; predvsem takoj ustanovi obrambni odbor, ki priporoči ukrepe za izvajanje 3. in 5. člena.
10. člen
Pogodbenice lahko s soglasnim dogovorom povabijo katero koli drugo evropsko državo, ki je sposobna podpreti načela te pogodbe in prispevati k varnosti severnoatlantskega območja, da pristopi k tej pogodbi. Tako povabljena država lahko postane pogodbenica te pogodbe z deponiranjem svoje listine o pristopu pri Vladi Združenih držav Amerike. Vlada Združenih držav Amerike bo vsako od pogodbenic obvestila o deponiranju vsake take listine o pristopu.
11. člen
Pogodbenice to pogodbo ratificirajo in njene določbe izvajajo v skladu s svojimi notranjepravnimi postopki. Listine o ratifikaciji se čim prej deponirajo pri Vladi Združenih držav Amerike, ki bo vse druge podpisnice uradno obvestila o vsakem deponiranju. Pogodba začne med državami, ki so jo ratificirale, veljati takoj po deponiranju listin o ratifikaciji večine podpisnic, vključno z listinami o ratifikaciji Belgije, Francije, Kanade, Luksemburga, Nizozemske, Združenega kraljestva in Združenih držav, za druge države pa začne veljati na dan deponiranja njihovih listin o ratifikaciji.
12. člen
Po desetih letih veljavnosti te pogodbe ali kadar koli pozneje se pogodbenice, če katera od njih to zahteva, skupaj posvetujejo z namenom, da jo pregledajo in pri tem upoštevajo dejavnike, ki takrat vplivajo na mir in varnost na severnoatlantskem območju, vključno z razvojem dogovorov na svetovni in regionalni ravni po Ustanovni listini Združenih narodov za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.
13. člen
Po dvajsetih letih veljavnosti te pogodbe lahko katera koli pogodbenica preneha biti pogodbenica eno leto po tem, ko je obvestilo o odpovedi poslala Vladi Združenih držav Amerike, ki bo vlade drugih pogodbenic obvestila o deponiranju vsakega obvestila o odpovedi.
14. člen
Ta pogodba, katere angleško in francosko besedilo sta enako verodostojni, se hrani v arhivu Vlade Združenih držav Amerike. Ta vlada bo vladam drugih podpisnic poslala pravilno overjene izvode.
V potrditev tega so podpisani pooblaščenci podpisali to pogodbo.