Vojna in medicina – 100 let po Veliki vojni

Od mračne realnosti leta 1914 do današnje virtualne resničnosti: ta kratek dokumentarec prikazuje, kako je zdravstvena oskrba odigrala ključno vlogo v vojni med letoma 1914 in 1918. V njem izvemo, da je večina vojakov pravzaprav preživela strelske jarke, a so jih kasneje močno ogrožale okužbe in bolezni. Današnje vojaško zdravljenje pogosto izhaja iz izboljšav iz časa Velike vojne. Ampak ali to pomeni, da je vojna dobra za medicino?
Ta fotoreportaža prikazuje, kaj je vojak, ki se je boril v prvi svetovni vojni, lahko pričakoval z vidika orožja, s katerim se je srečal, ran, ki jih je lahko pričakoval, in zdravstvene oskrbe, ki jo je prejel. Opozorilo: za nekatere ljudi so določeni posnetki lahko moteči.
V preteklem stoletju se je vojska srečevala z mnogimi zdravstvenimi izzivi. Eden od njih, spolno prenosljive bolezni, se skozi današnje oči morda zdi banalen. A v časih pred penicilinom je tako obolenje lahko onesposobilo za boj na tisoče moških. Isabel Fernandez ocenjuje eseje o tej in drugih izkušnjah iz knjige Medicine and Modern Warfare (Medicina in sodobno vojskovanje).
Kako razvoj vojaškega zdravstva v zadnjem stoletju vidi vojaški zdravnik? Revija NATO je prosila svetovalca za zdravstvo pri Mednarodnem vojaškem štabu Nata, naj opiše svoj pogled na spremembe pri zdravljenju, pristopu in odnosu do zdravljenja poškodb v zadnjem stoletju ter vpliv, ki ga je vse to imelo na delovanje vojske.
Tudi v Reviji NATO
Energetske razsežnosti priključitve Krima k Rusiji
Številni so priključitev Krima k Rusiji razumeli kot prisvojitev ozemlja, kot zagotavljanje baze za rusko floto v Črnem morju ali le kot del načrta za destabilizacijo Ukrajine. Vendar pa Frank Umbach pojasnjuje, da to prinaša tudi pomembne energetske posledice.
Karikature – ali bi lahko varnost preskrbe z energijo izgledala takole?
Ni še jasno, kako bodo dogodki v Ukrajini vplivali na varnost preskrbe z energijo v Evropi. In ali bodo spremenili evropske prednostne naloge v zvezi z obnovljivo energijo. Zato smo prosili karikaturista Revije NATO Rytisa Daukantasa, naj nam predstavi svoj pogled na to, kako bi lahko po njegovem mnenju izgledale spremembe.
Novi pri Reviji NATO?

Avtor citata za to številko Revije NATO je vojni pesnik Siegfried Sassoon, ki se je med prvo svetovno vojno boril na zahodni fronti. Kljub večkratnim napadom in bitkam, ki so zahtevali na milijone življenj, se je bojna linija te fronte med vojno komajda spremenila. Ko je Sassoon videl množično prelivanje krvi in nesmiselnost tega boja, se je iz domoljuba, ki se je prostovoljno javil v vojsko, spremenil v človeka, ki je zaradi ugovora vesti nasprotoval temu, da bi ga poslali nazaj.

Avtor citata za to številko Revije NATO je vojni pesnik Siegfried Sassoon, ki se je med prvo svetovno vojno boril na zahodni fronti. Kljub večkratnim napadom in bitkam, ki so zahtevali na milijone življenj, se je bojna linija te fronte med vojno komajda spremenila. Ko je Sassoon videl množično prelivanje krvi in nesmiselnost tega boja, se je iz domoljuba, ki se je prostovoljno javil v vojsko, spremenil v človeka, ki je zaradi ugovora vesti nasprotoval temu, da bi ga poslali nazaj.

Zaradi nasprotovanja ga niso postavili pred vojno sodišče, pač pa so ga poslali na zdravljenje zaradi vojne travme. To jasno kaže, kako je bila vojna travma vsesplošen izraz za mnoga stanja.

V video posnetku, ki ga objavljamo v tej številki, bomo slišali, da so nekateri zdravniki celo uradno označevali vojno travmo kot znak poženščenosti. Dejstvo, da so to pripisali Sassoonu, ki je bil ne le odlikovan za svoje drzne napade na nasprotnika, temveč so ga nekateri soborci imeli za skoraj samomorilsko pogumnega, kaže, kako raztegljiv in nenatančen je bil izraz ‘vojna travma’.

Danes vemo veliko več o tem, kako bojevanje vpliva na vojake. A sprememba ni zgolj v napredku medicine. Tudi vedeti hočemo več. Danes, ko je na voljo manj vojakov in zdravnikov, to védenje ni nikakršno razkošje.

Prizadevanja, vložena v razumevanje in obravnavo posttravmatske stresne motnje (PTSM), se močno razlikujejo od zdravljenja vojakov z vojno travmo pred 100 leti. V tistem času so prizadete enostavno odstranili iz družbe, ker so nanje gledali kot na šibke člene. Danes skušamo doseči ravno nasprotno – cilj je popolna ponovna vključitev v družbo.

Ali lahko takšen napredek pripišemo temu, kar se je dogajalo med prvo svetovno vojno, je še vedno stvar razprave. Jasno pa je, da so medicinske izkušnje, pridobljene v prvi svetovni vojni – kot je hitrejša obravnava, potreba po zaustavitvi krvavitev, pomen obvladovanja okužb, itd. – vsekakor odigrale določeno vlogo pri razvoju medicinskih inovacij, ki se nadaljujejo še danes. In to je morda ena redkih dobrih stvari, ki jih je za seboj pustila tako imenovana ‘Velika vojna’.

Paul King

what is this ??