Zakaj se na Baltiku še vedno bojijo Rusije

Editotrial
Zakaj se na Baltiku še vedno bojijo Rusije

Leta 2007 je ameriška revija Time ruskega predsednika Vladimirja Putina razglasila za »osebnost leta«. To je storila, ker je »izkazal izjemne voditeljske sposobnosti pri vzpostavljanju stabilnosti v državi, ki je bila tega le redko deležna, in je Rusijo vrnil za omizje svetovnih velesil.«

Julija 2014 si je ta ista revija zastavila naslednje vprašanje, potem ko Putin ruskih upornikov v Ukrajini ni hotel pozvati, naj sodelujejo s preiskovalci letalske nesreče MH17: »Je Putin le šel predaleč? Dnevi so minevali, smrad se je dvigal, hladno preračunljivi ruski predsednik pa je dobil svoj odgovor: očitno ne!«

V le sedmih kratkih letih, od katerih jih je nekaj preživel na 'nižjem' položaju predsednika vlade, so Putinovi cilji, odnosi in dejavnosti pripeljali do 180-stopinjskega obrata v tem, kako številni dojemajo njega in njegove namere.

Za novinarje je bil to le nov preobrat v stari zgodbi. Za tiste, ki so trpeli rusko zatiranje, bodisi v današnji Ukrajini ali v zlatih časih Sovjetske zveze – pa spopadanje s posledicami ni tako hitro in preprosto.

V tej številki smo se pogovarjali z nekaterimi, ki so uživali svobodo, medtem ko so v njihovih domovinah trpeli pod sovjetsko okupacijo v času hladne vojne. Z ljudmi, ki so pobegnili iz svoje domovine v strahu za svoje življenje. Z ljudmi, ki so jih deportirali zaradi nazorov njihovih družin. Z ljudmi, ki so jim družinski člani zaradi okupacije pomrli.

Z videoposnetkom, ki ga predstavljamo danes, dobivamo resničen vpogled v to, kaj je to dejansko pomenilo. Poglobili smo se tako v fizične opomnike s tem, ko smo obiskali nekdanji zapor KGB v Rigi, kot v čustvene – s srčnimi odzivi na to, kaj tem ljudem pomeni ponovna svoboda. Ti odzivi so eni najmočnejših, kar sem jih videl, odkar sem urednik te revije. In pomagajo nam razumeti, zakaj se tisti, ki so izkusili rusko poseganje v njihove države, še vedno bojijo, da bi se to kdaj ponovilo.

Visok diplomat me je pred kratkim spomnil, da lahko Putin s svojo namero, da nadaljuje igro s presedanjem med položajema predsednika države in predsednika vlade, dejansko ohrani vajeti moči Rusije vse do leta 2024. Širše gledano torej ob predpostavki, da na naslednjih predsedniških volitvah zmaga Hillary Clinton in da bo ponovno izvoljena, Putin še vedno ne bo zapustil položaja pred njo.

Možno je celo, da si do takrat ponovno pridobi naklonjenost revij, kot je Time. Kot smo videli, je relativno hitro mogoče zamenjati načrte, zaveznike in strani. Kar pa se ne bo spremenilo, je živ spomin tistih, ki so trpeli pod rusko prevlado.

Paul King