Kibernetika – dobri, slab
Ko dobijo besedo strokovnjaki
Ta mesec v
Revija NATO
Kibernetika – dobri, slabi in neokuženi
Spreminjanje groženj po letu 2001 je očitno. Ko se je zgodil 11. september, je bilo uporabnikov interneta le nekaj več kot 513 milijonov (le malo več kot 8 % svetovnega prebivalstva). Ta napad je privedel do operacij v Afganistanu, ki se nadaljujejo vse do danes. Ampak današnji svet ima več kot 2,7 milijard uporabnikov interneta (ali skoraj 39 % svetovnega prebivalstva). Ni treba poudarjati, da bi bil kibernetski napad leta 2001 sicer moteč, a več kot 90 % sveta to ne bi smelo skrbeti. To ne velja več. In ravno tako, kot so napadalci 11. septembra uporabili inovativne metode, so današnji inovativni teroristi v kibernetiki našli bogato žilo, ki jo je mogoče izkoriščati.
On the move?
Optimized for
Smartphone and PDA
Hekerji so bojevniki 21. stoletja, ki skrbijo mnoge. Ker vse, kar uporabljamo, postaja vse bolj povezano, se s tem povečujejo njihove možnosti za vdiranje, preusmerjanje in uničevanje. Pri Reviji NATO smo se pogovarjali z nekaterimi hekerji, da bi izvedeli, kaj jih motivira, in ugotovili, da lahko delajo tudi za dobre namene.
Kibernetika je področje, ki ga nikoli ni enostavno ponazoriti (brez številnih slik kablov, tipkovnic in utripajočih lučk računalnikov), vendar pa je Reviji NATO uspelo poiskati vrsto dogodkov in tem, ki opisujejo, kako se je uporaba kibernetskih tehnik razcvetela.
Kakšno škodo lahko kibernetski napadi pravzaprav povzročijo? Revija NATO je vprašala nekdanjega direktorja zaščite kibernetske infrastrukture v Beli hiši, kaj nas mora skrbeti in ali je morda poznavanje potenciala kibernetskih napadov bolj omejeno, kot se prikazuje.
Časovnica Revije NATO o kibernetskih napadih prikazuje zgodovino – in resnost – napadov vse od njihovega začetka v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Z interaktivno časovnico lahko izveste več o nekaterih pomembnejših – in najodmevnejših – kibernetskih napadih, odkar je bil leta 1988 razposlan prvi črv.
Če katera izmed Natovih članic kaj ve o kibernetskih napadih, je to Estonija. Ta država je spomladi leta 2007 doživela odmevno serijo napadov na ustanove po vsej državi. Revija NATO je vprašala estonskega predsednika, kaj se je država iz tega naučila in zakaj po njegovem mnenju to področje zasluži več pozornosti.
Kibernetska vojna ne obstaja. To je drzna izjava, ki povzema delo dr. Thomasa Rida s Kraljevega kolidža v Londonu, ki meni, da kibernetski napadi ne izpolnjujejo nobenega pogoja za vojno. Revija NATO je vprašala, kako je prišel do tega zaključka in kaj to pomeni za področje varnosti.
Nimate časa pogledati video posnetka o kibernetskih napadih? Ni problema. Tu najdete infografiko, ki prikazuje glavne grožnje (in tehnike preprečevanja) za tiste, ki se bojijo kibernetskih napadov na državne organe. Infografika GovLoop vam razloži, kaj iskati in kje: od lažnega predstavljanja (phishing) do neželene pošte (spam) in od »velikih podatkov« do uhajanja podatkov.
Novi pri Reviji NATO?

Kibernetsko grožnjo so imenovali porajajoča se grožnja. Če pogledamo le urnik predsednika Obame v juniju, se zdi, da se je ta grožnja zdaj dokončno porodila.

Kibernetsko grožnjo so imenovali porajajoča se grožnja. Če pogledamo le urnik predsednika Obame v juniju, se zdi, da se je ta grožnja zdaj dokončno porodila.

Najprej je bil na vrsti vrh med predsednikom in novim kitajskim premierjem Ši Džinpingom. Pri prvih srečanjih najpomembnejših voditeljev gre pogosto za ustvarjanje osebne kemije. Čeprav je to morda vseeno bilo na dnevnem redu, pa je predsednik Obama dejal, da je bila ena prvih stvari, ki jih je naredil, ta, da je neposredno posvaril pred učinki kibernetskih napadov na odnose. 'O tem smo se zelo odkrito pogovarjali,' je dejal Obama. 'Mislim, da razumejo, da to lahko negativno vpliva na temelje odnosov med ZDA in Kitajsko.'

Zatem je skrita med sporazumi in nesporazumi zasedanja G8 na Severnem Irskem prišla novica, da sta se predsednika Obama in Putin dogovorila o organiziranju delovne skupine za kibernetske grožnje, ki naj bi se redno sestajala na teme, ki zadevajo oboje, in usklajevala skupne ukrepe odzivanja. A to ni bil le ohlapen načrt za prihodnost. Skupina naj bi začela delovati v mesecu dni po objavi.

Kibernetska grožnja je torej zelo realen vzrok za zaskrbljenost na najvišji ravni. Ampak kaj se da narediti glede tega? In kakšno vlogo lahko odigrajo države na področju, kjer je večina potrebnih znanj skoncentrirana v zasebnem sektorju – ali celo izven tako javnega kot zasebnega sektorja?

Revija NATO je zbrala mnenja iz več različnih zornih kotov – od predsednika države s političnim gledanjem, do strokovnjakov, ki poznajo vse tehnične podrobnosti, in akademikov, ki so proučevali vzpon kibernetike. Poskusili smo tudi pogledati, kaj kibernetika lahko naredi in česa ne more, kdo jo uporablja in zakaj, in si ogledali zgodovino tega »novega« pojava ter poudarili, da se je prvi večji kibernetski napad dejansko zgodil leta 1988.

Paul King

citati
Michael Glenn Mullen,
upokojeni admiral mornarice ZDA:
Glasilo
Ne zamudite ničesar
Po mojem je največja posamična eksistenčna grožnja
kibernetska grožnja.
O REVIJI NATO
Go to
NATO A to Z
NATO Multimedia Library
NATO Channel
Posreduj to
Facebook
Facebook
Twitter
Twitter
Delicious
Delicious
Google Buzz
Google Buzz
diggIt
Digg It
RSS
RSS
You Tube
You Tube