Arabska pomlad – kaj zdaj
Ko dobijo besedo strokovnjaki
Ta mesec v
Revija NATO
Arabska pomlad – kaj zdaj?
Na vprašanje, ali je bila francoska revolucija uspešna, je Ho Ši Minh v svojem slavnem odgovoru dejal, da tega še ni mogoče reči. Čemu torej naglica ocenjevanja arabske pomladi? Kako bi sploh izgledal uspeh? In kaj spremembe pomenijo za tiste, ki imajo opravka s to regijo, na primer Nato? V tej številki Revije NATO si želimo ogledati, kaj se je zgodilo med arabsko pomladjo, kaj se je obneslo, kaj ne, in zakaj je bilo tako.
On the move?
Optimized for
Smartphone and PDA
Včasih besede ne morejo zaobjeti zgodovine na enak način kot slike. V nadaljevanju vam predstavljamo nekatere najbolj udarne fotografije iz časa vstaj arabske pomladi, ki prikazujejo ljudi, njihov boj in nazadnje njihov uspeh.
Dve minuti, ki prikažeta padec režima, ki je vztrajal kar 42 let. Padec, ki je Libijce popeljal od protestov do zmage.
Barak Barfi je prepotoval območje arabske pomladi. V nadaljevanju pripoveduje, kako je videl različna tolmačenja pomena svobode, frustracije, ki so se samo preusmerile, in nove probleme, ki so zamenjali stare. Režimi so morda res padli. Kot pravi, pa to ne velja za družbe, strukture in probleme, ki so jih ustvarili skozi desetletja.
Pred dvema letoma se je na majhnem krožišču v Egiptu po imenu Trg osvoboditve zbralo nekaj sto ljudi in protestiralo proti vladi Hosnija Mubaraka. Dr. H.A. Hellyer analizira, kako se je 18 dni kasneje ta trg vpisal v sodobno svetovno zgodovino s svojim izvirnim arabskim imenom: Tahrir.
Kaj pomeni arabska pomlad za Nato? Jean Loup Samaan preučuje, ali mora zavezništvo po arabski pomladi spremeniti svoj pristop do arabskih držav, kakšne bi lahko bile te spremembe in kako premagati ovire.
Novi pri Reviji NATO?

Je bila v središču arabske pomladi res varnost? Splošno znano je, da so milijoni ljudi v vsej arabski regiji zahtevali več svobode. Da bi to dosegli, so protestniki žrtvovali svoj čas, trud in pogosto tudi kri za ukinitev skorumpiranih diktatur.

Od vsega začetka pa je bilo jasno, da bodo stari režimi kot svojo najmočnejšo karto uporabili argument, da bo žrtev red – kakršen koli že. Zlasti očitno je na to karto igral Hosni Mubarak, ko je v posebej občutljivem času lanske egiptovske vstaje ukazal umik policije. Nenadoma je ljudi, ki so hrepeneli po svobodi, zaskrbela lastna varnost in varnost njihovih družin.

Je bila v središču arabske pomladi res varnost? Splošno znano je, da so milijoni ljudi v vsej arabski regiji zahtevali več svobode. Da bi to dosegli, so protestniki žrtvovali svoj čas, trud in pogosto tudi kri za ukinitev skorumpiranih diktatur.

Od vsega začetka pa je bilo jasno, da bodo stari režimi kot svojo najmočnejšo karto uporabili argument, da bo žrtev red – kakršen koli že. Zlasti očitno je na to karto igral Hosni Mubarak, ko je v posebej občutljivem času lanske egiptovske vstaje ukazal umik policije. Nenadoma je ljudi, ki so hrepeneli po svobodi, zaskrbela lastna varnost in varnost njihovih družin.

V Egiptu so se mnogi odzvali tako, da so v svojih soseskah organizirali varnostne položaje. V drugih državah, kot je Libija, pa so to luknjo v varnosti pogosto zapolnile milice. V nekaterih državah in regijah te faze še vedno ni konec. Več kot leto po padcu nekaterih od najbolj skorumpiranih režimov v regiji pa se še vedno sprašujemo, kako narediti korak naprej.

Ta razmišljanja se odvijajo v luči skrb vzbujajočih dogodkov.

V Libiji so bile v ozadju umora ameriškega veleposlanika in še treh uslužbencev v Bengaziju pred le nekaj več kot tremi meseci militantne skupine – nekatere menda povezane z islamskimi skrajneži. V Egiptu so protestniki znova prišli na trg Tahrir in celo pred predsedniško palačo ter zahtevali, da Mohamed Morsi prekliče odlok, ki mu daje skoraj neomejena pooblastila. Organizacija Transparency International je nedavno objavila indekse korupcije za leto 2012. To nikakor ni prijetno branje.

Na veliko razočaranje pa so mnoge države arabske pomladi na lestvicah korupcije zdrsnile še niže. Egipt in Tunizija sta nazadovala, Sirija pa je kar zgrmela navzdol. Morda se moramo osredotočiti na prgišče dobrih novic, kot je majhno izboljšanje stanja v Libiji. A več kot eno leto po vstajah bi le malo ljudi pričakovalo, da se bomo lahko veselili le prgišča dobrih novic.

V tej številki Revije NATO si bomo ogledali, ali so bila (in ostajajo) pričakovanja arabske pomladi previsoka?. Pogledali bomo tudi, kako bi to lahko vplivalo na varnost nasploh, še posebej pa na Nato. In tudi, kje še ostajajo glavni izzivi za tiste, ki želijo ohraniti svežino pomladi.

Paul King

citati
Ahmed Raafat Amin,
22, Kairo
Glasilo
Ne zamudite ničesar
Režimu je dolga leta uspevalo, da nas je osamljal kot posameznike.
Ko smo prenehali razmišljati kot posamezniki in začeli razmišljati kot skupina, pa so spremembe postale mogoče.
O REVIJI NATO
Go to
NATO A to Z
NATO Multimedia Library
NATO Channel
Posreduj to
Facebook
Facebook
Twitter
Twitter
Delicious
Delicious
Google Buzz
Google Buzz
diggIt
Digg It
RSS
RSS
You Tube
You Tube