JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJITE TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČITE SE NA REVIJO NATO
  

Socialni mediji: frontna črta kibernetske obrambe?

Obstajajo nekateri, ki v socialnih medijih vidijo grožnjo svoji varnosti. Ne le posamezniki in ne le družbe, pač pa tudi vlade. Zakaj je tako? In kako šibko točko predstavljajo socialna omrežja?

Snovalci politik v državah članicah EU in Nata so v zadnjih mesecih izrazili svojo odločenost za zajezitev kibernetskih groženj. Kljub tem dobrim namenom pa so ti isti voditelji imeli težave pri opredeljevanju, kaj natanko kibernetska obramba sploh je.

Ni težko razumeti, v čem je problem. Maeve Dion, programski vodja pri Centru za zaščito infrastrukture na Pravni fakulteti George Mason, ugotavlja, da " v eni državi kibernetska obramba lahko pomeni predvsem vojaška prizadevanja za zaščito pred kibernetskimi napadi in odzivanje nanje; v kaki drugi državi pa lahko kibernetska obramba vključuje tudi prizadevanja za preprečevanje in odzivanje, da bi ublažili kibernetsko škodo zaradi naravnih katastrof ali nesreč."

Definicije so še vedno ohlapne in ne priznavajo vloge “mehkih” kibernetskih kanalov znotraj civilne družbe, še zlasti socialnih medijev.

To ne preseneča, saj so pretekle razprave o kibernetski varnosti razvnemali spori, za katere so sumili, da v njih osrednjo vlogo igrajo z vlado povezani viri.

Aprila 2007 je estonske institucije ohromila serija kibernetskih napadov, potem ko so v Talinu prestavili spomenik in vojne grobove.

Istega leta sta žrtvi izvajalcev kibernetskih napadov postala računalnik nemške kanclerke Merklove in podatkovno skladišče Pentagona, v obeh primerih pa so napadalci pustili sledi, ki so vodile v isto državo.

V drugi polovici leta 2010 je virus Stuxnet okužil okoli 30.000 industrijskih nadzornih sistemov v Iranu in preprečil izgradnjo nove elektrarne. Poročila o teh incidentih so pripeljala do zunanjega sovražnika oziroma organizacije, ki jo je financirala vlada, cilj pa je bil neposredno prekiniti komunikacije ali pridobiti občutljive informacije.

Več kot 90 odstotkov fizične infrastrukture spleta je v lasti zasebne industrije.

K zapletenosti kibernetske varnosti pa je dodatno plast prispeval še en mejnik – tak, ki sega dlje od tradicionalnega, na državo osredotočenega »bojišča«. Socialni mediji so v civilni družbi nesporno pridobili osrednjo vlogo: samo Facebook beleži več kot 600 milijonov aktivnih uporabnikov in 100 milijard zadetkov dnevno. Taka omrežja so odprla vrata v okolje nepreverjenega komuniciranja, za kar gre zahvala v veliki meri njihovi relativno veliki neodvisnosti od javnega sektorja.

Nekdanji direktor Državne obveščevalne službe Mike McConnell poudarja, da je “več kot 90 odstotkov fizične infrastrukture spleta v lasti zasebne industrije”. Dejansko je internet v veliki meri rasel organsko in brez pravnega nadzora.

Zaradi svojega dvoumnega in neuradnega značaja so socialna omrežja postala zatočišče za svobodo izražanja.

To se je pokazalo letos v severni Afriki. V središču Tunisa najdemo grafit, ki pravi: “Hvala, Facebook,” kar le še potrjuje vlogo, ki jo je socialno omrežje odigralo v “jasminovi revoluciji.”

V Egiptu je Googlov izvršni direktor za trženje Wael Ghonim izkoristil Facebook, da je to vse večjo skupnost obvestil o policijskem nasilju.

V Libiji so člani gibanja proti Gadafiju na splet naložili video posnetke diktatorjevih letalskih napadov z lovci na lastne ljudi – ne le zato, da bi prebudili množice doma, ampak tudi, da bi izvedli pritisk na mednarodno skupnost.

Kljub temu pa bi bilo prenagljeno sklepati, da prinaša vzpon socialnih medijev za Zahod in širitev demokracije samo zmage. Ne glede na to, koliko koristi so družbe imele od socialnih mrež kot trgov, pa Sophosovo poročilo o varnostnih grožnjah za leto 2010 ugotavlja, da več kot 60% podjetij vidi Facebook kot grožnjo za lastno varnost. Socialne platforme privabljajo kibernetske kriminalce, ki si za svojo hitro tarčo vzamejo neprevidne uporabnike.

Poleg tega smrtonosni napad Arida Uke na dva ameriška vojaka na frankfurtskem letališču marca 2011 izpostavlja širše varnostne posledice socialnih medijev. Mladi Kosovec je načrtoval svoj napad povsem samostojno, k radikalnemu razmišljanju pa so ga navedli video posnetki frankfurtskega pridigarja šejka Abdulatifa, ki so si jih s prijatelji izmenjevali na Facebooku. Zakaj bi človek potoval po navodila, kako širiti teror, če pa internet, in še zlasti socialni mediji, zagotavljajo dostop do usposabljanja doma?

Tudi zahodne demokratične vlade so izvajale nadzor nad internetom.

Širitev socialnih medijev je dejansko omogočila nepreverjeno posredovanje in iskanje informacij. »Državljani interneta« (t.i. netizeni), ki lahko svobodno objavljajo informacije brez pravnih sredstev ali zaščite, so se v zadnjem času znašli v sporu z obrambnimi ukrepi vlad.

Poskus Mubarakove administracije, da bi utišal upornike z odklopom vseh internetnih in mobilnih omrežij za skoraj pet dni, je prišel prepozno. Na Kitajskem pa so nedeljske shode, h katerim je pozivala spletna skupnost, s sistemi internetne cenzure gladko zatrli.

Tudi zahodne demokratične vlade so izvajale nadzor nad internetom: v Estoniji je bila pred splošnimi volitvami ustanovljena nova kibernetska skupina, ki naj bi »budno spremljala promet na internetu«, kot pravi Heiki Sibul, predsednik državne volilne komisije.

Konec koncev pa je Glavno poveljstvo ZDA začelo uporabljati programsko opremo, ki mu omogoča, da se ciljno usmeri na spletne strani socialnih medijev, ki jih uporabljajo teroristi. Kot odziv na začetek povezovanja džihadistov preko socialnih omrežij je varnostno podjetje Ntrepid s sedežem v Kaliforniji razvilo program, ki zakrije več umetnih profilov v upanju, da bi na plan izvabili naslednjega Irhabija 007 (mladega Maročana, ki je bil v Združenem kraljestvu obsojen zaradi uporabe interneta za nagovarjanje k terorističnim napadom).

Ne glede na to, ali usmerjajo kibernetsko prikrito delovanje ali zgolj pregledujejo informacije odprtih virov, so terciarni varnostni agenti dandanes vse bolj prisotni v socialnih medijih.

Zakaj se potemtakem kibernetske strategije še naprej izogibajo socialnih medijev? Vsak demokratični voditelj ima razlog, da je previden pri razgaljanju te »mehke« vloge kibernetske varnosti: ukrepi kibernetske obrambe za državljane članic Nata in EU mejijo na civilno zaščito iz dveh glavnih razlogov.

  • Prvič, za preventivno varnostno prisotnost na internetu – nadzorovanje internetnih razbojnikov – bi se lahko izkazalo, da krši pravico do zasebnosti in svobode izražanja.
  • Drugič, ob napačni presoji taki ukrepi mejijo na uporabo vojaških sredstev za obvladovanje lastnega prebivalstva v državi. Glavno poveljstvo ZDA rešuje to vprašanje tako, da se izogiba socialnih medijev v lasti ameriških družb, kot so Facebook, YouTube, Twitter in Reddit. Vendar pa taka praksa ni zapisana v nobenem mednarodnem standardu za kibernetsko varnost.

Socialni mediji mobilizirajo aktiviste iz »baze« ne samo pri čeznacionalnih konfliktih med državami, temveč tudi proti njihovim lastnim vladam.

Vse od Talina do Frankfurta je odkrita moč, ki jo spletna omrežja dosežejo imajo pri državljanih, nesporna. Socialno omrežje je postalo medij, ki lahko da moč volji ljudi v boju proti tiraniji, omogoča pa tudi, da se napadi nepredvidljivo stopnjujejo. Posreduje lahko informacije, kjer jih primanjkuje. Navadnim kriminalcem ponuja nove pristope in izhode ter omogoča vladam, da izvajajo operacije pod civilno krinko.

Socialni mediji mobilizirajo aktiviste iz »baze« ne samo pri čeznacionalnih konfliktih med državami, temveč tudi proti njihovim lastnim vladam.

Kljub osrednji vlogi internetnih socialnih omrežij v državah članicah Nata in EU se zahodne demokracije še vedno borijo z zmanjševanjem tveganj, ki jih ta predstavljajo za kibernetsko varnost.

Potreben je nov, odprt dialog o kibernetski varnosti, brez zatiskanja oči pred vlogo socialnih medijev. Ta se začne s skupnim pristopom in skupno strategijo držav članic EU in Nata. Na ta način bi zaščitili državljane pred redkimi pastmi omrežja socialnih medijev in obenem izkoristili priložnosti, ki jih prinaša za ustvarjalno izražanje.

Posreduj    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink