NATO REVIEW 2011
Številka 1: Lačni podnebnih dejavnosti?
Tekoča številka:
Socialni mediji: moč ljudem?
V naslednji številki Partnerstva
 Video posnetki
 RSS
 Naročite se
Celoten arhiv - Razpored
JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
© - O
  
 Naročite se
Socialni mediji: moč ljudem?
Nekateri so nedavne upore v severni Afriki prikazovali kot najboljšo možno reklamo za socialne medije. Revolucije so spremljali video posnetki, besedila, blogi in druge oblike komuniciranja. Kako ključni pa so v resnici bili? So bili temeljnega ali postranskega pomena? Revija NATO je preučila, v kolikšni meri dajejo socialni mediji ljudem dejansko moč.
Višji svetovalec Hillary Clinton za inovacije opisuje, kako lahko socialni mediji vplivajo na delovanje politike. Poleg tega, da odpirajo nove pogovore, odražajo tudi nov profil in dinamiko volivcev – in na politikih je, da se odzovejo.
There has been much coverage of the role of social media in Veliko je bilo poročanja o vlogi socialnih medijev pri širjenju demokracije. A kakšno nevarnost lahko socialni mediji predstavljajo, če so v rokah tistih, ki nasprotujejo večji svobodi? Lahko bolj učinkovito delujejo proti demokraciji kot njej v prid?
Obstajajo nekateri, ki v socialnih medijih vidijo grožnjo svoji varnosti. Ne le posamezniki in ne le družbe, pač pa tudi vlade. Zakaj je tako? In kako šibko točko predstavljajo socialna omrežja?
So zaradi socialnih medijev politične spremembe lažje? Drži, da so že bili tista sila, ki je podpirala politične spremembe? V nadaljevanju strokovnjaki razlagajo, kako socialni mediji spreminjajo igro – pa tudi, katere so njihove omejitve.
Nekdanji vladarji Egipta in Tunizije so odstavljeni. Tudi nekatere druge vlade v tej regiji ne vedo, kako dolgo – če sploh – bodo zdržale. Koliko dokazov obstaja, da so bili za temi spremembami socialni mediji?
Po nekaterih virih se je v Egiptu zgodila »revolucija 2.0«. Will Haven pravi, da ni tako. Opozarja na prepričljive dokaze, ki kažejo na to, da bi lahko bil Zahod kriv tega, da na dogodke v Egiptu gleda skozi zahodno prizmo.
Socialni mediji so prinesli velike spremembe, pravi Susannah Vila. Njihovega pomena pri nedavnih uporih ne kaže omalovaževati. A ti isti dogodki so pokazali tudi, da se ena od prednosti socialnih medijev – to, da nimajo voditeljev – lahko izkaže za eno od njihovih slabosti.

Socialni mediji niso več nič novega. Niti niso nove trditve, da prinašajo množične spremembe.

Čeprav je govora o tem, da so odigrali ključno vlogo pri arabskih spomladanskih vstajah, je že leta 2008 veljalo, da imajo zelo močan vpliv na spremembe.

Zmago Baracka Obame na volitvah tega leta so v veliki meri pripisovali množični organiziranosti, namenjeni povečanju števila glasov in podpore. Socialni mediji so pri tem odigrali ključno vlogo.

Socialni mediji niso več nič novega. Niti niso nove trditve, da prinašajo množične spremembe.

Čeprav je govora o tem, da so odigrali ključno vlogo pri arabskih spomladanskih vstajah, je že leta 2008 veljalo, da imajo zelo močan vpliv na spremembe.

Zmago Baracka Obame na volitvah tega leta so v veliki meri pripisovali množični organiziranosti, namenjeni povečanju števila glasov in podpore. Socialni mediji so pri tem odigrali ključno vlogo. Njegova kampanja je vzpostavila ogromno mrežo spletnih podpornikov, ki so organizirali povečanje volilne udeležbe, pripomogli k zbiranju rekordnih 600 milijonov USD in na spletu ustvarili medijske posnetke, ki so imeli na milijone ogledov.

Leta 2009 se je mikroblog Twitter množično razširil. In kasneje istega leta so za iranski upor (ki je, po trditvah protestnikov, sledil zrežiranim volitvam) nekateri trdili, da ga vodijo preko Twitterja. Na Twitterju so celo trdili, da so odložili vzdrževanje strani, ker so jo iranski protestniki potrebovali.

Socialni mediji so v Iranu zagotovo odigrali pomembno vlogo. Na primer, posnetek ustrelitve (in smrti) mladega protestnika 'Nede', narejen z mobilnim telefonom, je obkrožil svet in dal protestnikom nov zagon. Video posnetek ima na strani YouTube nekaj milijonov ogledov. Kljub temu je pripisovanje tako ključne vloge socialnim medijem težko utemeljiti. Kot trdi Will Haven v članku, objavljenem v tej številki, nizek odstotek profilov na Twitterju predstavlja čisto drugačno sliko.

Letos, leta 2011, se je nekaj glavnih medijskih virov spraševalo, ali smo na Bližnjem vzhodu priča revolucijam Facebooka. V Reviji NATO smo nekaj strokovnjakov vprašali, ali to res drži. In dobili smo jasen odgovor, da je treba ustaviti to mrzlico, v kateri komunikacijski tehnologiji (čeprav je inovativna in daje moč) pripisujemo tak vzročni učinek za dogodke, ki spreminjajo svet.

Več kot enkrat so me med intervjuji opozorili, da ob koncu 80. let 20. stoletja med vstajo na trgu Tiannamen, v Srednji in Vzhodni Evropi nekaj let za tem in v številnih drugih uporih ni bilo socialnih medijev. Te revolucije so doživele različen uspeh. Vendar je le malo dokazov za to, da je bil njihov vzrok, uspeh ali neuspeh neposredno povezan s komunikacijskimi tehnologijami.

Zadnjo besedo bom prepustil enemu od intervjuvancev, ki je preprosto dejal: »Revolucije povzroča le ena stvar: ljudje.«

Paul King