JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJITE TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČITE SE NA REVIJO NATO
  

Socialni mediji: vzrok, učinek in odziv

Višji svetovalec Hillary Clinton za inovacije opisuje, kako lahko socialni mediji vplivajo na delovanje politike. Poleg tega, da odpirajo nove pogovore, odražajo tudi nov profil in dinamiko volivcev – in na politikih je, da se odzovejo.

Ko je ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton januarja 2009 prevzela vodenje zunanjega ministrstva, je bilo na Zemlji 4,1 milijarde mobilnih telefonov. Danes jih je več kot pet milijard, pri čemer 75% rasti odpade na razvijajoči se del sveta. V ta bazen uporabnikov sta pomešani še dve milijardi internetnih povezav.

Prenosni telefoni za prenos govora in podatkov, so se izkazali za močna orodja za gospodarsko rast in družbeno mobilnost. Povpraševanje je zelo veliko in vse hitreje narašča. Obratno pa politično gospodarstvo teh tehnoloških sprememb ovira obstoječe družbene, gospodarske in varnostne pogoje.

Takega sovpadanja v komunikacijah, infrastrukturi in demografskih spremembah v zgodovini še ni bilo.

Zakaj? Pojav interneta kot čeznacionalne infrastrukture je več kot le generacijska sprememba v tehnologiji množičnih medijev. Je trojen premik v paradigmi, ki se odraža v okviru enega samega omrežja.

Pojav interneta kot čeznacionalne infrastrukture je več kot le generacijska sprememba v tehnologiji množičnih medijev.

  • Predstavlja premik množičnih medijev od tiska k oddajanju in digitalni tehnologiji.
  • Predstavlja pa tudi premik v komunikacijah od pošte k telegrafu, telefonu in paketom.
  • In končno, predstavlja premik v naši gospodarski infrastrukturi od pomorskih poti k železnici, avtocestam in zdaj vse bolj tudi k internetu.

To sovpadanje je edinstveno v zgodovini in ima izjemno moč spreminjanja.

Tej mešanici dodajte še demografske spremembe, za katere je značilen močan porast mednarodnih preseljevanj in mlado prebivalstvo, ki predstavlja več kot polovico sveta v razvoju. Ta mešanica spreminja družbeno-gospodarske in politične razmere po celem svetu.

Vpliv tega je viden na trgih z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, odpornih na recesijo, od Džakarte do Nairobija in San Francisca.

Potencial tega je viden v skupni proizvodnji na področju globalnega raziskovanja podnebnih sprememb in človeške genetike.

Moč tega pa vidimo tudi v odpadniških gibanjih na Bližnjem vzhodu.

Do precejšnje mere se moč prenaša z nacionalne države in velikih inštitucij na manjše inštitucije in posameznike.

Posledice teh premikov šele pričenjamo razumeti.

Te spremembe ne zahtevajo tehnološkega odziva. Zahtevajo odziv zunanje politike.

Che Guevara 21. stoletja je omrežje.

Socialni mediji in politična odpadniška gibanja

Nobeno dogajanje na Bližnjem vzhodu ni revolucija, ki bi jo povzročila tehnologija – je pa pri tem odigrala pomembno vlogo.

Moramo si biti na jasnem, da nobeno dogajanje na Bližnjem vzhodu ni revolucija, ki bi jo povzročila tehnologija.

Nezaposlenost med mladimi, nezadovoljstvo z vladajočimi družinami, visoke cene hrane in drugi dejavniki so povzročili pojav odpadniških gibanj.

Vendar pa je tehnologija odigrala pomembno vlogo. Prezgodaj je še za končne ocene, vendar lahko na podlagi nedavnih dogodkov potegnemo več zaključkov.

  • Prvič, tehnologija je pospešila politične spremembe, s tem ko je povezala podobno misleče skupine ljudi ter omogočila usklajevanje v dejanskem času in oblikovanje gibanj. Proces oblikovanja gibanj je pospešila z nekaj let trajajočega postopka na takega, ki je trajal le nekaj tednov ali mesecev.

  • Drugič, zaradi socialnih medijev so se okrepile šibke vezi, združili so se ljudje z različnimi interesi in preteklostjo, ki so se na omrežju povezali za protestna dejanja v dejanskem življenju.
  • Tretjič, vodenje je porazdelila med široko paleto akterjev. Che Guevara 21. stoletja je omrežje.

    Za organiziranje in navdušenje množic pa je potreben več kot en sam posameznik.

  • Četrtič, vidimo, da so platforme socialnih medijev, ki so omogočile organiziranje, služile tudi kot vir informacij za novice glavnih medijev, ki so zgodbo o spremembah ponesle v regijo in po ostalih delih sveta. Kaj se je zgodilo, ko so mladi na trgu Tahrir dvigovali transparente z imeni svojih ključnih besed s Twitterja? Vsearabska satelitska televizija je te podobe ujela, jih predvajala po vsem svetu in usmerila pozornost na dejanske glasove na ulicah.

Razprave okoli tega, ali so te tehnologije bolj primerne za diktatorje ali demokrate, je konec. To pa ne pomeni, da jih diktatorji ne uporabljajo učinkovito – ker jih.

Moč decentraliziranih informacijskih omrežij, ki lajšajo prost pretok informacij in omogočajo odpadniška gibanja, je jasna. Tehnologije povezav ne omogočajo ljudem le izmenjave idej in odkrivanje informacij, ki so bile prej nedostopne ali prepovedane. Odpirajo tudi pogled na to, kakšno je življenje po svetu.

Živčne razprave glede tega, ali so te tehnologije bolj primerne za diktatorje ali demokrate, je konec. To pa ne pomeni, da jih diktatorji ne uporabljajo učinkovito – ker jih. Nevarnosti represije, ki jo visoko razvita orodja za nadzor še stopnjujejo, so nam jasne.

Vendar na splošno jasni dokazi o bližnji preteklosti kažejo, da se omrežne tehnologije, ki prepredajo živčni sistem sodobnega političnega, gospodarskega in družbenega življenja, upirajo centraliziranemu nadzoru in omogočajo decentraliziran pretok idej. Vendar pa se potem odpira vprašanje, kako izkoristiti te silnice, da bodo delale v prid interesom mednarodne skupnosti pri spodbujanju skupne varnosti, gospodarske blaginje in uresničevanja političnih teženj.

Tehnologija sama po sebi je agnostična in le krepi ter širi obstoječo sociologijo v družbi. Če si družba prizadeva za demokracijo, jo bo omogočila. Če pa si družba prizadeva za kaj drugega, bo omogočila to drugo. Vendar če ji uspe zrušiti eno vladajočo strukturo, ni nobenega jamstva, da ji bo uspelo vzpostaviti novo.

Politika vlade ZDA za spodbujanje dostopa do tehnologij povezav in njihovo sprejetje kot orodja, ki dajejo ljudem moč in omogočajo napredek, torej ne pomeni, da stavijo na tehnologijo. Stavijo na napredna pričakovanja ljudi, ki jih tehnologija omogoča.

Ko diplomacija postane osebna

V 21. stoletju je ključna novost v diplomaciji pristop od ljudi za ljudi.

Socialni mediji nudijo vladam močno sredstvo za neposredno povezovanje z ljudmi na bolj lokalen in organski način. Diplomacija se ponavadi izvaja skozi formalno interakcijo med suverenimi nacionalnimi državami.

V 20. stoletju so vlade poskušale izvajati diplomacijo s tujimi javnostmi z oddajanjem sporočil preko svojih meja.

V 21. stoletju pa je ključna novost v diplomaciji pristop od ljudi za ljudi.

S pomočjo tehnologij povezav in socialnih omrežij lahko ljudje vseh narodnosti med seboj razpravljajo o perečih vprašanjih današnjega časa.

Izmenjajo si lahko rešitve za težave, ki so jim skupne, si izposodijo in preoblikujejo nove ideje, vlagajo v čeznacionalna družbena in trgovska podjetja in drug drugega zabavajo.

Rezultati tega komuniciranja že rojevajo sadove.

  • Mednarodne nevladne organizacije, ki se borijo proti širjenju virusa HIV, s pomočjo SMS sporočil pošiljajo navodila za uporabo protivirusnih zdravil.
  • Program mobilnega bančništva, ki so ga razvili v Keniji, zdaj preučujejo za uporabo po celem svetu.
  • Generacijo mladih so dogodki, ki so jih spodbujali preko socialnih medijev v Tuniziji in Egiptu, navdihnili, da uresničijo svoje težnje glede bolj odprtih družb.

Z vključevanjem socialnih medijev v naš pristop k vodenju države ministrica Clintonova gradi odnose in ustvarja povezave z interesnimi skupinami v kar največjem številu resorjev in v kar največ jezikih.

Tehnologija sama po sebi ne bo odgovorila na vse naše zunanjepolitične izzive, bo pa nam omogočila, da začnemo različnim ljudem postavljati različna vprašanja.

Če povzamem, svojo državnost postavljamo na globalno omrežje. Preko omrežja govorimo z novimi skupnostmi in jih predvsem poslušamo. Spoznavamo, da imamo dve ušesi in samo ena usta. Tehnologija sama po sebi ne bo odgovorila na vse naše zunanjepolitične izzive, bo pa nam omogočila, da začnemo različnim ljudem postavljati različna vprašanja.

Že samo zaradi te svoje lastnosti lahko internet korenito spremeni koncept državnosti.

Posreduj    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink