JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJITE TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČITE SE NA REVIJO NATO
  

Nato in njegove partnerice: se odnosi spreminjajo?

Get the Flash Player to see this player.

Nato spreminja način sodelovanja s partnericami. Veleposlanik Dirk Brengelmann, pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve in varnostno politiko pojasnjuje, kaj te spremembe pomenijo za obe strani.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Nato in njegove partnerice:

se odnosi spreminjajo?

Naša partnerska politika

je že dolgo v veljavi.

To srečanje naj bi predstavljajo

tako konec kot nov začetek.

Evroatlantski

partnerski svet

Spremembe so se dogajale tudi

tukaj, znotraj naše institucije.

Samo poglejte naš nov sektor za

nastajajoče varnostne izzive.

In na vrhu v Lizboni

smo sprejeli strateški koncept.

Kaj se je spremenilo – in zakaj?

Zdelo se nam je, da je naša partnerstva

treba ponovno pogledati.

Zaradi tega smo oblikovali

novo partnersko politiko,

ki nam daje možnost, da smo

pri delu s partnericami bolj prožni,

pa vendar včasih

bolj konkretni pri specifičnih vprašanjih.

To velja za celoten

obstoječi okvir partnerstev,

pomena nobenega od partnerstev pa

nikakor ne zmanjšujemo. Niti najmanj.

Kaj se bo zgodilo s

starejšimi partnerskimi strukturami?

Še naprej se bomo sestajali

v okviru Evroatlantskega partnerskega sveta…

Evroatlantski partnerski svet

50 članov: 28 držav članic Nata,

22 Natovih partneric – od leta 1997

Sredozemskega dialoga...

Sredozemski dialog =

7 držav Sredozemskega dialoga

od Mavretanije do Izraela.

Ustanovljen leta 1994

in Istanbulske pobude o sodelovanju.

ICI = Istanbulska pobuda o sodelovanju

4 članice z Bližnjega vzhoda:

Bahrajn, Katar, Kuvajt in ZAE

Ustanovljena leta 2004

Naša naloga je poskrbeti, da so

to vedno srečanja,

kjer se obravnavajo aktualne teme,

da so koristna

za nas in naše partnerice.

Če pogledam nazaj, so se

hkrati odvijale tri stvari…

Dokument o novi partnerski politiki…

Nato smo odprli našo

škatlo z orodjem, kot ji pravimo.

Vsak obstoječi partnerski okvir

je imel svojo škatlo z orodjem

oziroma nabor dejavnosti,

ki smo ga zdaj sestavili

in je načeloma odprt za vse,

kar dejansko pomeni več dela,

ker moramo zagotoviti

skozi individualne pogovore

z našimi partnericami,

da lahko njihove potrebe

in ambicije prilagodimo ponudbi.

Ni univerzalne rešitve.

Pomeni veliko več individualnih

pogovorov s partnericami, kar je dobro.

Se lahko partnerstva

spopadajo z globalnimi problemi?

Ugotovili smo, da se moramo pri

številnih vprašanjih odpreti

tako imenovanim globalnim partnericam

oziroma drugim želenim partnericam.

Osredotočamo se na primer

na odpiranje Kitajski in Indiji,

dvema državama,

s katerima moramo imeti dialog.

Vzemimo vprašanje, kot je

stanje ob obali Somalije,

kjer mi vsi,

in ne le mi, Kitajska in Indija,

ampak še številni drugi, sedimo,

dobesedno, v istem čolnu.

Zato moramo zagotoviti,

da imamo z državami več stikov

glede vprašanj,

ki ne upoštevajo meja.

V mislih imamo sestanke na temo

kibernetske in pomorske varnosti.

Nato je pravkar sprejel

novo strategijo pomorske varnosti.

Kdo odloča o članstvu

v novih partnerstvih?

Svet bo tisti, ki bo odločil,

kdo bo sodeloval

v okviru tistih 28 plus n.

Ampak, pozor, partnerice imajo

tudi svojo vlogo. Lahko izrazijo interes,

lahko nam povedo, katere

prispevke ali strateške interese

bodo dale na mizo

v tovrstnih razpravah in,

kot si lahko predstavljate,

razprava o pomorski varnosti

nekatere države dejansko vključuje

bolj kot druge.

Zato bo v tem procesu tudi nekaj

vključevanja in izključevanja

na podlagi lastnih interesov.

Ne bodo vsi zainteresirani

za vsako vprašanje,

vendar pa bodo vsi zainteresirani

za nekatera vprašanja.

Mislim, da ne bo

prišlo do tega,

da bi se kdo lahko počutil

zapostavljenega zaradi te nove prožnosti.

Koliko bodo te spremembe stale?

To se bo izvajalo v okviru

obstoječih proračunskih sredstev.

Zaradi smo primorani

biti stroškovno učinkoviti.

Nič več ne bo stalo.

Ampak, veste, to bo pomenilo,

da moramo biti zelo usklajeni

z našimi vojaškimi kolegi,

in pogledati, kako porabljamo svoj denar

za različna partnerstva zdaj.

In če hočemo doseči to, kar smo si zastavili,

z obstoječimi sredstvi,

moramo preudarno poskrbeti,

da pri načrtovanju svojega proračuna

pravilno opredelimo prednostne naloge.

Kako se bodo

nove strukture prilagodile?

Menim, da se vsi strinjamo,

da se bomo tudi učili…

Učili se bomo med delom,

in v tem smislu menim,

da bomo po določenem času

imeli gradivo za učenje iz izkušenj.

Menim, da nam zaradi tega

ni nujno treba spreminjati dokumentov.

Morda moramo le

prilagoditi notranje mišljenje,

dobiti nekaj novih idej,

ali se skoncentrirati na določene teme

bolj kot na druge.

Vendar mislim, da

se bomo komaj čez nekaj mesecev

znašli v tovrstni situaciji.

Nato in njegove partnerice:

se odnosi spreminjajo?

Naša partnerska politika

je že dolgo v veljavi.

To srečanje naj bi predstavljajo

tako konec kot nov začetek.

Evroatlantski

partnerski svet

Spremembe so se dogajale tudi

tukaj, znotraj naše institucije.

Samo poglejte naš nov sektor za

nastajajoče varnostne izzive.

In na vrhu v Lizboni

smo sprejeli strateški koncept.

Kaj se je spremenilo – in zakaj?

Zdelo se nam je, da je naša partnerstva

treba ponovno pogledati.

Zaradi tega smo oblikovali

novo partnersko politiko,

ki nam daje možnost, da smo

pri delu s partnericami bolj prožni,

pa vendar včasih

bolj konkretni pri specifičnih vprašanjih.

To velja za celoten

obstoječi okvir partnerstev,

pomena nobenega od partnerstev pa

nikakor ne zmanjšujemo. Niti najmanj.

Kaj se bo zgodilo s

starejšimi partnerskimi strukturami?

Še naprej se bomo sestajali

v okviru Evroatlantskega partnerskega sveta…

Evroatlantski partnerski svet

50 članov: 28 držav članic Nata,

22 Natovih partneric – od leta 1997

Sredozemskega dialoga...

Sredozemski dialog =

7 držav Sredozemskega dialoga

od Mavretanije do Izraela.

Ustanovljen leta 1994

in Istanbulske pobude o sodelovanju.

ICI = Istanbulska pobuda o sodelovanju

4 članice z Bližnjega vzhoda:

Bahrajn, Katar, Kuvajt in ZAE

Ustanovljena leta 2004

Naša naloga je poskrbeti, da so

to vedno srečanja,

kjer se obravnavajo aktualne teme,

da so koristna

za nas in naše partnerice.

Če pogledam nazaj, so se

hkrati odvijale tri stvari…

Dokument o novi partnerski politiki…

Nato smo odprli našo

škatlo z orodjem, kot ji pravimo.

Vsak obstoječi partnerski okvir

je imel svojo škatlo z orodjem

oziroma nabor dejavnosti,

ki smo ga zdaj sestavili

in je načeloma odprt za vse,

kar dejansko pomeni več dela,

ker moramo zagotoviti

skozi individualne pogovore

z našimi partnericami,

da lahko njihove potrebe

in ambicije prilagodimo ponudbi.

Ni univerzalne rešitve.

Pomeni veliko več individualnih

pogovorov s partnericami, kar je dobro.

Se lahko partnerstva

spopadajo z globalnimi problemi?

Ugotovili smo, da se moramo pri

številnih vprašanjih odpreti

tako imenovanim globalnim partnericam

oziroma drugim želenim partnericam.

Osredotočamo se na primer

na odpiranje Kitajski in Indiji,

dvema državama,

s katerima moramo imeti dialog.

Vzemimo vprašanje, kot je

stanje ob obali Somalije,

kjer mi vsi,

in ne le mi, Kitajska in Indija,

ampak še številni drugi, sedimo,

dobesedno, v istem čolnu.

Zato moramo zagotoviti,

da imamo z državami več stikov

glede vprašanj,

ki ne upoštevajo meja.

V mislih imamo sestanke na temo

kibernetske in pomorske varnosti.

Nato je pravkar sprejel

novo strategijo pomorske varnosti.

Kdo odloča o članstvu

v novih partnerstvih?

Svet bo tisti, ki bo odločil,

kdo bo sodeloval

v okviru tistih 28 plus n.

Ampak, pozor, partnerice imajo

tudi svojo vlogo. Lahko izrazijo interes,

lahko nam povedo, katere

prispevke ali strateške interese

bodo dale na mizo

v tovrstnih razpravah in,

kot si lahko predstavljate,

razprava o pomorski varnosti

nekatere države dejansko vključuje

bolj kot druge.

Zato bo v tem procesu tudi nekaj

vključevanja in izključevanja

na podlagi lastnih interesov.

Ne bodo vsi zainteresirani

za vsako vprašanje,

vendar pa bodo vsi zainteresirani

za nekatera vprašanja.

Mislim, da ne bo

prišlo do tega,

da bi se kdo lahko počutil

zapostavljenega zaradi te nove prožnosti.

Koliko bodo te spremembe stale?

To se bo izvajalo v okviru

obstoječih proračunskih sredstev.

Zaradi smo primorani

biti stroškovno učinkoviti.

Nič več ne bo stalo.

Ampak, veste, to bo pomenilo,

da moramo biti zelo usklajeni

z našimi vojaškimi kolegi,

in pogledati, kako porabljamo svoj denar

za različna partnerstva zdaj.

In če hočemo doseči to, kar smo si zastavili,

z obstoječimi sredstvi,

moramo preudarno poskrbeti,

da pri načrtovanju svojega proračuna

pravilno opredelimo prednostne naloge.

Kako se bodo

nove strukture prilagodile?

Menim, da se vsi strinjamo,

da se bomo tudi učili…

Učili se bomo med delom,

in v tem smislu menim,

da bomo po določenem času

imeli gradivo za učenje iz izkušenj.

Menim, da nam zaradi tega

ni nujno treba spreminjati dokumentov.

Morda moramo le

prilagoditi notranje mišljenje,

dobiti nekaj novih idej,

ali se skoncentrirati na določene teme

bolj kot na druge.

Vendar mislim, da

se bomo komaj čez nekaj mesecev

znašli v tovrstni situaciji.

Preberite več:partnerstva
Posreduj    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink