JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJITE TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČITE SE NA REVIJO NATO
  

Nato in Švedska: stara partnerja, novi obeti?

Get the Flash Player to see this player.

Le malo držav je imelo tako osrednjo partnersko vlogo za Nato kot Švedska, ki je nenehno sodelovala v operacijah pod vodstvom Nata, od Bosne do Libije. Kako pa gleda na spremembe v Natovih novih partnerskih strukturah?

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Nato in Švedska:

Stara partnerja, novi obeti?

Naši interesi imajo več vidikov.

Imamo pomembno vlogo v mednarodni

varnosti in obrambni politiki.

Imamo obrambno industrijo.

Zato je zelo pomembno

zagotoviti, da

povezljivost deluje

in Nato je v tem pogledu

ključna organizacija.

To je bila

neke vrste gonilna sila.

Poleg tega pa je Nato vodilna

organizacija za krizno upravljanje.

Od Bosne do Kforja,

in seveda od Kosova do zdaj tudi Isafa.

Ker smo, ker je Švedska

že po tradiciji vedno bila zelo dejavna

v operacijah kriznega upravljanja

na strani EU,

Švedska je namreč sodelovala

v vseh misijah EVOP,

civilnih in vojaških misijah,

je bilo naravno, da smo sodelovali,

ko je bila sprejeta resolucija,

kot podlaga za naše sodelovanje,

da smo aktivno sodelovali

v teh mednarodnih obveznostih,

za katere je bil v osnovi pristojen Nato.

Tako da nam partnerstvo

omogoča narediti precej,

zato se osredotočamo na to,

kaj lahko naredimo,

koliko več lahko dosežemo

v smislu nadaljnje prisotnosti

in večje osredotočenosti na določena področja,

pri čemer še vedno ostanemo aktivna partnerica.

Natova globalna partnerstva

pa so tudi sporočilo,

ki kaže, da se Nato

ne osredotoča zgolj nase, na 5. člen,

na lastno obrambo,

pač pa se odpira svetu.

In to sporočilo o odprtosti

in transparentnosti je dobrodošlo.

Kako Švedska gleda

na Natove spremembe?

Reči moram, da je Nato naredil velike korake

šele čisto pred nedavnim.

Strateški koncept

daje popolnoma novo sliko,

popolnoma nov pogled na Nato,

to je nov Nato.

Mislim, da je bilo občudovanja vredno opazovati,

kako zelo se je Nato posvetoval,

ne le preko zunanje ministrice Albrightove

in dela skupine strokovnjakov,

ki se je posvetovala

ne le s partnerskimi državami,

temveč v veliki meri s civilno družbo nasploh.

Obsežen in poglobljen proces

posvetovanja, ki smo ga pozdravili

kot ena od nečlanic

in partnerskih držav.

Mnoge od tem, ki smo jih kot partnerica

osvetlili v tem procesu,

smo kasneje prepoznali

v strateškem konceptu.

Zato predstavlja večina tistega,

kar smo slišali in kar smo videli

v vladi,

parlamentu, javnosti,

kolikor je uspela

slediti tej razpravi,

zelo pozitivno sporočilo

s strani Nata.

Katere spremembe

so Švedsko najbolj zanimale?

Glede na to, da postaja seznam

političnih vprašanj vse daljši

in je vse več groženj in izzivov,

s katerimi se je treba soočati,

si je bilo pomembno prizadevati

za trdnejši politični dialog.

Tako je politični dialog

za naš ključna skrb,

ki krepi našo vlogo

države, ki prispeva svoje pripadnike

v operacije kriznega upravljanja.

Ne le po vojaški plati,

mi je jemljemo Afganistan

kot zelo konkreten primer,

celoten proces tranzicije,

ki je povezan s civilno-vojaškimi vprašanji.

Na nacionalni ravni

pa delamo tako,

da spodbujamo celosten pristop

in skušamo delati v skladu z njim

s povezovanjem civilnih,

političnih in vojaških dejavnosti.

Ker je zdaj to postal tudi

vodilni način dela v Natu,

smo želeli sodelovati

tudi pri političnih vidikih,

ki zadevajo neko operacijo.

Kje vidi Švedska

možnosti za izboljšave?

Zadnja tema je bilo

izboljšanje odnosov med EU in Natom.

Izboljšanje odnosov Nata

z nacionalnimi organizacijami.

OZN, tu vidimo… Pri tem sodelovanju

je bil dosežen napredek.

Kar zadeva odnos EU-Nato, si še

naprej prizadevamo zanj,

saj potrebujemo

dober delovni odnos

med tema dvema organizacijama.

V odnosih EU-Nato je napredek

potreben na področju dialoga.

Zdaj ko imamo krizo,

kot je kriza v Libiji,

bi bilo naravno,

da bi se obe organizaciji usedli,

ne le vodstvi,

pač pa tudi organizaciji sami,

in se skupaj pogovorili o tem,

kar se dogaja na terenu.

Kako si lahko pomagamo,

ne da bi tekmovali drug z drugim,

ampak tesno sodelovali

in se izogibali podvajanju.

Obe organizaciji sta potrebni.

EU ima instrumente,

ki jih Nato na dolgi rok nima,

če pogledamo civilno plat,

gospodarski razvoj, trgovino...

Vse instrumente, ki bodo potrebni

po fazi krize,

o katerih pa je pametno govoriti zdaj,

da lahko opredelimo svoje prioritete.

Zato za nas ni smiselno

in obžalujemo,

da se ta dialog ne odvija.

Ali Švedsko zanima

članstvo v Natu?

Za članstvo se nismo odločili.

Ni namreč... V trenutku,

ko se pogovarjava,

ni nacionalnega soglasja

glede članstva v Natu.

Zato to ni tema,

s katero bi se vlada aktivno ukvarjala,

ali o njej aktivno razpravljala,

enako velja za parlament.

Zakaj bi Švedska hotela kaj več

kot partnerstvo z Natom?

Zdaj smo lahko dejavna partnerica

in lahko bi bilo celo

bolj zanimivo biti partnerica

kot pa ena od

29 članic Nata.

To vprašanje mi velikokrat

postavljajo na Švedskem,

vključno s švedskimi poslanci,

ki pravijo

to, kar ste sami rekli:

Zakaj bi morali postati članica?

Lahko imamo politični dialog,

lahko prispevamo v operacije,

delamo na medsebojni povezljivosti

z delom skupine strokovnjakov

v kontekstu Nata.

Moje poglavitno osebno vodilo,

ker vem, kako zavezništvo deluje,

je, da si bodisi članica

in sodeluješ pri odločanju na vseh ravneh,

ali pa to nisi.

Mi lahko izbiramo

in se odločamo do neke mere,

a ko gre za pomembne odločitve,

za bistvo sodelovanja

med članicami,

nas ni za mizo

in nismo v Severnoatlantskem svetu.

To pa je kraj, kjer bo govora

o odprtih vprašanjih in pripravah za posredovanje.

Tu ne morejo računati na naš prispevek

v smislu vplivanja na proces

in njegovo sooblikovanje.

Zato bom sama

vedno videla očitno razliko

med članstvom

in nečlanstvom.

Nato in Švedska:

Stara partnerja, novi obeti?

Naši interesi imajo več vidikov.

Imamo pomembno vlogo v mednarodni

varnosti in obrambni politiki.

Imamo obrambno industrijo.

Zato je zelo pomembno

zagotoviti, da

povezljivost deluje

in Nato je v tem pogledu

ključna organizacija.

To je bila

neke vrste gonilna sila.

Poleg tega pa je Nato vodilna

organizacija za krizno upravljanje.

Od Bosne do Kforja,

in seveda od Kosova do zdaj tudi Isafa.

Ker smo, ker je Švedska

že po tradiciji vedno bila zelo dejavna

v operacijah kriznega upravljanja

na strani EU,

Švedska je namreč sodelovala

v vseh misijah EVOP,

civilnih in vojaških misijah,

je bilo naravno, da smo sodelovali,

ko je bila sprejeta resolucija,

kot podlaga za naše sodelovanje,

da smo aktivno sodelovali

v teh mednarodnih obveznostih,

za katere je bil v osnovi pristojen Nato.

Tako da nam partnerstvo

omogoča narediti precej,

zato se osredotočamo na to,

kaj lahko naredimo,

koliko več lahko dosežemo

v smislu nadaljnje prisotnosti

in večje osredotočenosti na določena področja,

pri čemer še vedno ostanemo aktivna partnerica.

Natova globalna partnerstva

pa so tudi sporočilo,

ki kaže, da se Nato

ne osredotoča zgolj nase, na 5. člen,

na lastno obrambo,

pač pa se odpira svetu.

In to sporočilo o odprtosti

in transparentnosti je dobrodošlo.

Kako Švedska gleda

na Natove spremembe?

Reči moram, da je Nato naredil velike korake

šele čisto pred nedavnim.

Strateški koncept

daje popolnoma novo sliko,

popolnoma nov pogled na Nato,

to je nov Nato.

Mislim, da je bilo občudovanja vredno opazovati,

kako zelo se je Nato posvetoval,

ne le preko zunanje ministrice Albrightove

in dela skupine strokovnjakov,

ki se je posvetovala

ne le s partnerskimi državami,

temveč v veliki meri s civilno družbo nasploh.

Obsežen in poglobljen proces

posvetovanja, ki smo ga pozdravili

kot ena od nečlanic

in partnerskih držav.

Mnoge od tem, ki smo jih kot partnerica

osvetlili v tem procesu,

smo kasneje prepoznali

v strateškem konceptu.

Zato predstavlja večina tistega,

kar smo slišali in kar smo videli

v vladi,

parlamentu, javnosti,

kolikor je uspela

slediti tej razpravi,

zelo pozitivno sporočilo

s strani Nata.

Katere spremembe

so Švedsko najbolj zanimale?

Glede na to, da postaja seznam

političnih vprašanj vse daljši

in je vse več groženj in izzivov,

s katerimi se je treba soočati,

si je bilo pomembno prizadevati

za trdnejši politični dialog.

Tako je politični dialog

za naš ključna skrb,

ki krepi našo vlogo

države, ki prispeva svoje pripadnike

v operacije kriznega upravljanja.

Ne le po vojaški plati,

mi je jemljemo Afganistan

kot zelo konkreten primer,

celoten proces tranzicije,

ki je povezan s civilno-vojaškimi vprašanji.

Na nacionalni ravni

pa delamo tako,

da spodbujamo celosten pristop

in skušamo delati v skladu z njim

s povezovanjem civilnih,

političnih in vojaških dejavnosti.

Ker je zdaj to postal tudi

vodilni način dela v Natu,

smo želeli sodelovati

tudi pri političnih vidikih,

ki zadevajo neko operacijo.

Kje vidi Švedska

možnosti za izboljšave?

Zadnja tema je bilo

izboljšanje odnosov med EU in Natom.

Izboljšanje odnosov Nata

z nacionalnimi organizacijami.

OZN, tu vidimo… Pri tem sodelovanju

je bil dosežen napredek.

Kar zadeva odnos EU-Nato, si še

naprej prizadevamo zanj,

saj potrebujemo

dober delovni odnos

med tema dvema organizacijama.

V odnosih EU-Nato je napredek

potreben na področju dialoga.

Zdaj ko imamo krizo,

kot je kriza v Libiji,

bi bilo naravno,

da bi se obe organizaciji usedli,

ne le vodstvi,

pač pa tudi organizaciji sami,

in se skupaj pogovorili o tem,

kar se dogaja na terenu.

Kako si lahko pomagamo,

ne da bi tekmovali drug z drugim,

ampak tesno sodelovali

in se izogibali podvajanju.

Obe organizaciji sta potrebni.

EU ima instrumente,

ki jih Nato na dolgi rok nima,

če pogledamo civilno plat,

gospodarski razvoj, trgovino...

Vse instrumente, ki bodo potrebni

po fazi krize,

o katerih pa je pametno govoriti zdaj,

da lahko opredelimo svoje prioritete.

Zato za nas ni smiselno

in obžalujemo,

da se ta dialog ne odvija.

Ali Švedsko zanima

članstvo v Natu?

Za članstvo se nismo odločili.

Ni namreč... V trenutku,

ko se pogovarjava,

ni nacionalnega soglasja

glede članstva v Natu.

Zato to ni tema,

s katero bi se vlada aktivno ukvarjala,

ali o njej aktivno razpravljala,

enako velja za parlament.

Zakaj bi Švedska hotela kaj več

kot partnerstvo z Natom?

Zdaj smo lahko dejavna partnerica

in lahko bi bilo celo

bolj zanimivo biti partnerica

kot pa ena od

29 članic Nata.

To vprašanje mi velikokrat

postavljajo na Švedskem,

vključno s švedskimi poslanci,

ki pravijo

to, kar ste sami rekli:

Zakaj bi morali postati članica?

Lahko imamo politični dialog,

lahko prispevamo v operacije,

delamo na medsebojni povezljivosti

z delom skupine strokovnjakov

v kontekstu Nata.

Moje poglavitno osebno vodilo,

ker vem, kako zavezništvo deluje,

je, da si bodisi članica

in sodeluješ pri odločanju na vseh ravneh,

ali pa to nisi.

Mi lahko izbiramo

in se odločamo do neke mere,

a ko gre za pomembne odločitve,

za bistvo sodelovanja

med članicami,

nas ni za mizo

in nismo v Severnoatlantskem svetu.

To pa je kraj, kjer bo govora

o odprtih vprašanjih in pripravah za posredovanje.

Tu ne morejo računati na naš prispevek

v smislu vplivanja na proces

in njegovo sooblikovanje.

Zato bom sama

vedno videla očitno razliko

med članstvom

in nečlanstvom.

Preberite več:partnerstva
Posreduj    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink