Ko dobijo besedo strokovnjaki

Mladić, pravica in leto 2011 skozi oči Srbije

2011 je bilo za Srbijo leto, ko je država izpolnila še svojo zadnjo obvezo do Mednarodnega sodišča za vojne zločina na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Njena pot do EU bo zdaj lahko veliko bolj gladka. Vendar pa je, kot poudarjajo srbski politiki, država zdaj bolj osredotočena na vračanje k svoji nekdanji vlogi regionalnega centra moči na Balkanu.

Mladić, pravica in leto 2011

skozi oči Srbije

31. maja 2011

je letalo z generalom Ratkom Mladićem

vzletelo iz Beograda.

Namenjeno je bilo v Haag.

Ta pot je bila začetek pravice

za žrtve Mladićevih

domnevnih vojnih zločinov.

Bila je tudi začetek

novega potovanja za Srbijo,

katere vključitev v mednarodno

skupnost in EU je bila blokirana,

dokler država ne preda zadnjega osumljenca

za vojne zločine.

Kar se je od Srbije zahtevalo,

je zdaj tudi storila.

Kam gre torej

država od tu naprej?

Srbske politike smo povprašali,

kako so po njihovem mnenju dogodki

iz maja 2011 vplivali na njihovo državo.

Najprej smo jih vprašali:

Zakaj je bil Mladić aretiran

ravno v tistem trenutku?

Mladića nismo aretirali

zaradi političnih koristi,

niti nismo preračunavali,

ali bi nam lahko to v političnem smislu škodilo.

To je bila pravna in mednarodna

obveza Srbije.

To je bila naša moralna obveza

do nedolžnih bošnjaških žrtev

in način, da demokratična Srbija

pove, da se ne strinja s temi grozodejstvi,

da obsojamo

te grozljive zločine.

Hkrati pa smo želeli reči,

da krivec ne more biti cel

narod, ampak da ima krivec ime.

Zaradi tega mora zdaj general Mladić

odgovarjati na vse obtožbe

tam, kjer je treba, v Haagu.

Aretacija je nujen,

ne pa zadosten pogoj.

In menim, da je za prihodnost

Bosne in Hercegovine zares pomembno to,

da spozna, da je sestavljena

iz treh skupnosti

in da vsakršne spremembe

zahtevajo dogovor

med temi tremi skupnostmi.

Srbija ne bo podprla nobenega dejanja,

ki bi lahko privedlo

do razpada države.

Za Srbijo se odpira novo obzorje,

vendar pa je to država,

kjer je povprečna starost

sorazmerno visoka – 40 let.

Bi lahko veliko število ljudi

s svežimi spomini na vojno

oviralo napredek države?

Srbija je država,

kjer prevladujejo tradicionalistični pogledi

in nekoliko višja povprečna starost

pri tem morda ne bo prednost.

V vsakem primeru mi, politiki,

poskušamo državljanom razložiti,

kako pomemben je vstop v EU

za naše vsakdanje življenje.

Seveda mlajši ljudje sodelujejo

s kolegi iz evropskih držav.

Oni več potujejo,

še posebej po ukinitvi

vizumov za Srbijo.

Mi, politiki, moramo ljudem,

ne glede na njihovo starost, razložiti,

kako mi vidimo prihodnost.

Ponuditi jim moramo boljšo prihodnost

in si pridobiti njihovo podporo.

Povprečna starost nas morda

pri tem upočasnjuje.

Nekateri ljudje so preživeli

leta vojn

in bodo to morda

nekoliko težje pozabili.

Nova generacija,

ki je zdaj polnoletna,

pa tega ne pozna

in oni so naša prihodnost.

Vendar pa leta 2011 za Srbijo ni

zaznamovala samo Mladićeva aretacija.

Drugi dogodki

bi se lahko izkazali enako pomembni

za razcvet prihodnosti države,

kot je aretacija Mladića

pomembna za njeno preteklost.

Leto 2011 je prineslo najrazličnejše

dogodke, dobre in slabe.

V Srbiji bomo odprli

prvo Fiatovo tovarno,

prvo tovarno avtomobilov

v Evropi v zadnjih petih letih.

Dobili bomo 3 milijarde dolarjev

za neposredne naložbe,

uspešno smo zaokrožili sodelovanje

s Haagom,

in, kot je razvidno iz mnenja Evropske

komisije, izvedli smo zahtevne reforme.

Čestitamo Srbiji in Hrvaški

za programe v okviru

njunega dvostranskega sodelovanja.

Vaše stališče glede Bosne in Hercegovine

in resolucija parlamenta,

ki ste jo sprejeli o Srebrenici,

sta tudi ključni element

za stabilnost na Balkanu.

.

Pozabiti moramo na grd del

naše polpretekle zgodovine, ki nas ločuje.

Namesto tega moramo graditi mostove

prijateljstva in sodelovanja.

Kar se tiče naše skupne prihodnosti

v EU, bo zagotovo boljša,

kot če bi ostali zunaj EU,

ločeni in s stalnim

nezaupanjem, ki bi nas delilo.

Predvsem pa

med vsemi nami ne bo meja.

Prišlo bo tudi do prostega pretoka

blaga, kapitala, ljudi in idej.

Ljudje se bodo srečevali

veliko več kot danes.

In ko se ideje in ljudje srečujejo,

nastanejo nove, boljše ideje.

Še ena prednost je: Srbija ima

največje število prebivalcev v regiji

in najboljše izhodišče, da postane vodilna

tako v procesu

evroatlanstke integracije

kot tudi kasneje, ko bomo

že vsi člani EU,

in, upajmo,

na neki točki tudi Nata.

In končno, 2011 se lahko izkaže

za leto, ko bo Srbija ponovno prevzela

svoj položaj centra moči

na Zahodnem Balkanu,

pri čemer jo bo ostali

Zahodni Balkan podpiral.

Leto, ko se njen položaj ne obravnava

več kot vzhodno ali zahodno usmerjen,

ampak preprosto kot del

nastajajoče regije Evrope.

80% naložb v Srbiji

prihaja iz Evropske unije.

70% našega bančnega premoženja

je iz evrskega območja.

Odprti smo

za naložbe iz Kitajske.

Stalno smo priča poskusom,

da bi Srbijo stlačili v stereotipe:

vzhod-zahod.

Tako kot vsaka država v Evropi

tudi mi iščemo raznolikost,

da bi premagali to krizo.

Bistveno je, da bi morali

drug drugemu zaupati.

Pustiti grdo preteklost za sabo

in deliti, kar je bilo v naši preteklosti lepega.

Graditi bi morali skupno prihodnost

na podlagi

lepih stvari iz naše preteklosti.

Tako bi končno postali Evropejci

in ne bi bili več le Balkanci.

Mladić, pravica in leto 2011

skozi oči Srbije

31. maja 2011

je letalo z generalom Ratkom Mladićem

vzletelo iz Beograda.

Namenjeno je bilo v Haag.

Ta pot je bila začetek pravice

za žrtve Mladićevih

domnevnih vojnih zločinov.

Bila je tudi začetek

novega potovanja za Srbijo,

katere vključitev v mednarodno

skupnost in EU je bila blokirana,

dokler država ne preda zadnjega osumljenca

za vojne zločine.

Kar se je od Srbije zahtevalo,

je zdaj tudi storila.

Kam gre torej

država od tu naprej?

Srbske politike smo povprašali,

kako so po njihovem mnenju dogodki

iz maja 2011 vplivali na njihovo državo.

Najprej smo jih vprašali:

Zakaj je bil Mladić aretiran

ravno v tistem trenutku?

Mladića nismo aretirali

zaradi političnih koristi,

niti nismo preračunavali,

ali bi nam lahko to v političnem smislu škodilo.

To je bila pravna in mednarodna

obveza Srbije.

To je bila naša moralna obveza

do nedolžnih bošnjaških žrtev

in način, da demokratična Srbija

pove, da se ne strinja s temi grozodejstvi,

da obsojamo

te grozljive zločine.

Hkrati pa smo želeli reči,

da krivec ne more biti cel

narod, ampak da ima krivec ime.

Zaradi tega mora zdaj general Mladić

odgovarjati na vse obtožbe

tam, kjer je treba, v Haagu.

Aretacija je nujen,

ne pa zadosten pogoj.

In menim, da je za prihodnost

Bosne in Hercegovine zares pomembno to,

da spozna, da je sestavljena

iz treh skupnosti

in da vsakršne spremembe

zahtevajo dogovor

med temi tremi skupnostmi.

Srbija ne bo podprla nobenega dejanja,

ki bi lahko privedlo

do razpada države.

Za Srbijo se odpira novo obzorje,

vendar pa je to država,

kjer je povprečna starost

sorazmerno visoka – 40 let.

Bi lahko veliko število ljudi

s svežimi spomini na vojno

oviralo napredek države?

Srbija je država,

kjer prevladujejo tradicionalistični pogledi

in nekoliko višja povprečna starost

pri tem morda ne bo prednost.

V vsakem primeru mi, politiki,

poskušamo državljanom razložiti,

kako pomemben je vstop v EU

za naše vsakdanje življenje.

Seveda mlajši ljudje sodelujejo

s kolegi iz evropskih držav.

Oni več potujejo,

še posebej po ukinitvi

vizumov za Srbijo.

Mi, politiki, moramo ljudem,

ne glede na njihovo starost, razložiti,

kako mi vidimo prihodnost.

Ponuditi jim moramo boljšo prihodnost

in si pridobiti njihovo podporo.

Povprečna starost nas morda

pri tem upočasnjuje.

Nekateri ljudje so preživeli

leta vojn

in bodo to morda

nekoliko težje pozabili.

Nova generacija,

ki je zdaj polnoletna,

pa tega ne pozna

in oni so naša prihodnost.

Vendar pa leta 2011 za Srbijo ni

zaznamovala samo Mladićeva aretacija.

Drugi dogodki

bi se lahko izkazali enako pomembni

za razcvet prihodnosti države,

kot je aretacija Mladića

pomembna za njeno preteklost.

Leto 2011 je prineslo najrazličnejše

dogodke, dobre in slabe.

V Srbiji bomo odprli

prvo Fiatovo tovarno,

prvo tovarno avtomobilov

v Evropi v zadnjih petih letih.

Dobili bomo 3 milijarde dolarjev

za neposredne naložbe,

uspešno smo zaokrožili sodelovanje

s Haagom,

in, kot je razvidno iz mnenja Evropske

komisije, izvedli smo zahtevne reforme.

Čestitamo Srbiji in Hrvaški

za programe v okviru

njunega dvostranskega sodelovanja.

Vaše stališče glede Bosne in Hercegovine

in resolucija parlamenta,

ki ste jo sprejeli o Srebrenici,

sta tudi ključni element

za stabilnost na Balkanu.

.

Pozabiti moramo na grd del

naše polpretekle zgodovine, ki nas ločuje.

Namesto tega moramo graditi mostove

prijateljstva in sodelovanja.

Kar se tiče naše skupne prihodnosti

v EU, bo zagotovo boljša,

kot če bi ostali zunaj EU,

ločeni in s stalnim

nezaupanjem, ki bi nas delilo.

Predvsem pa

med vsemi nami ne bo meja.

Prišlo bo tudi do prostega pretoka

blaga, kapitala, ljudi in idej.

Ljudje se bodo srečevali

veliko več kot danes.

In ko se ideje in ljudje srečujejo,

nastanejo nove, boljše ideje.

Še ena prednost je: Srbija ima

največje število prebivalcev v regiji

in najboljše izhodišče, da postane vodilna

tako v procesu

evroatlanstke integracije

kot tudi kasneje, ko bomo

že vsi člani EU,

in, upajmo,

na neki točki tudi Nata.

In končno, 2011 se lahko izkaže

za leto, ko bo Srbija ponovno prevzela

svoj položaj centra moči

na Zahodnem Balkanu,

pri čemer jo bo ostali

Zahodni Balkan podpiral.

Leto, ko se njen položaj ne obravnava

več kot vzhodno ali zahodno usmerjen,

ampak preprosto kot del

nastajajoče regije Evrope.

80% naložb v Srbiji

prihaja iz Evropske unije.

70% našega bančnega premoženja

je iz evrskega območja.

Odprti smo

za naložbe iz Kitajske.

Stalno smo priča poskusom,

da bi Srbijo stlačili v stereotipe:

vzhod-zahod.

Tako kot vsaka država v Evropi

tudi mi iščemo raznolikost,

da bi premagali to krizo.

Bistveno je, da bi morali

drug drugemu zaupati.

Pustiti grdo preteklost za sabo

in deliti, kar je bilo v naši preteklosti lepega.

Graditi bi morali skupno prihodnost

na podlagi

lepih stvari iz naše preteklosti.

Tako bi končno postali Evropejci

in ne bi bili več le Balkanci.

Preberite več:Balkan
Novi pri Reviji NATO?
Preberite več:
citati
Aristotel
Glasilo
Ne zamudite ničesar
"Stabilna država je lahko le tista,
v kateri so vsi enaki pred zakonom."
O REVIJI NATO
Go to
NATO A to Z
NATO Multimedia Library
NATO Channel
Posreduj to
Facebook
Facebook
Twitter
Twitter
Delicious
Delicious
Google Buzz
Google Buzz
diggIt
Digg It
RSS
RSS
You Tube
You Tube