Mladić, Srebrenica in pra
Ko dobijo besedo strokovnjaki
Ta mesec v
Revija NATO
Mladić, Srebrenica in pravica
Novembra 1995 je bila proti Ratku Mladiću vložena obtožnica zaradi genocida v Srebrenici. Samo štiri mesece prej je poveljeval operacijam, v katerih je umrlo okoli 8.000 moških in dečkov. Ob najavi obtožnice je sodnik Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije dodal, da je Srebrenica doživela »prizore iz pekla, napisane na najbolj mračnih straneh človeške zgodovine«. Danes se Mladić srečuje z roko pravice v isti stavbi kot so bile izrečene te besede. Revija NATO se sprašuje, kaj bo to spremenilo za družine žrtev in celotno regijo. Pa tudi, ali to pomeni mejnik v zgodovini Zahodnega Balkana.
Naslednjič v
Revija NATO
Ne zamudite!
Optimizirano
za iPhone

Mladić, pravica in 2011 skozi oči Hrvaške
Leto 2011 je bilo pomembno leto za Hrvaško. V Reviji NATO smo govorili z njenim predsednikom na dan, ko je država potrdila svoj vstop v Evropsko unijo. Povprašali smo ga, ali je leto 2011 leto, ko je pomembneje razpravljati o prihodnosti Zahodnega Balkana kot pa premlevati njegovo preteklost.

Mladić, pravica in leto 2011 skozi oči Srbije
For Serbia, 2011 has marked the year when it met its last obligations to the International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia in The Hague. Its path to the EU can now run much more smoothly. But as Serbian politicians point out, the country is now more focused on getting back to its former role of regional powerhouse in the Balkans. 2011 je bilo za Srbijo leto, ko je država izpolnila še svojo zadnjo obvezo do Mednarodnega sodišča za vojne zločina na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Njena pot do EU bo zdaj lahko veliko bolj gladka. Vendar pa je, kot poudarjajo srbski politiki, država zdaj bolj osredotočena na vračanje k svoji nekdanji vlogi regionalnega centra moči na Balkanu.

Pogled skozi oči regije
Kako države nekdanje Jugoslavije vidijo dogodke v letu 2011, vključno s prijetjem generala Ratka Mladića? Revija NATO se je pogovarjala s ključnimi akterji v regiji, da bi izvedela kaj več.

Medtem ko v Haagu poteka sojenje Ratku Mladiću zaradi genocida, se Revija NATO spominja dogodkov v Srebrenici julija 1995, se pogovarja s preživelimi in se sprašuje, ali Mladićevo prijetje končno pomeni, da bo ta regija lahko začela gledati naprej in ne nazaj.
»Vzpostavljanje miru« opisuje Natovo postopno angažiranje v podporo prizadevanjem Združenih narodov za končanje vojne v BiH (1992-1995) in napotitev prvih mirovnih sil decembra 1995. Natova misija se je nadaljevala devet let, dokler odgovornosti za varnost decembra 2004 ni prevzela Evropska unija.
»Reforma vojske« prikazuje, kako je Natova podpora nujnim obrambnim reformam v Bosni in Hercegovini pripomogla k zmanjšanju oboroženih sil in njihovo preobrazbo v enotne vojaške sile pod nadzorom države. Dosežen napredek je državi leta 2006 omogočil vstop v Natov program Partnerstva za mir.
»Pot do integracije« izpostavlja vedno globlje partnerstvo države in Nata ter ponuja vpogled v prihodnje izzive na poti do morebitnega članstva v zavezništvu.
Novi pri Reviji NATO?

Ko sem bil pred tremi leti v Sarajevu, se spomnim domačina, ki je rekel, da si najbolj od vsega želi, da bi ujeli »Rata in Posebnega K«. To sta bila vzdevka Ratka Mladića in njegovega političnega gospodarja Radovana Karadžića. V tistem času je prevladovalo mnenje, da ju bodisi kdo ščiti ali pa sta dobro skrita.

Zdaj vemo, da ne eno ne drugo ni bilo res.

Ko sem bil pred tremi leti v Sarajevu, se spomnim domačina, ki je rekel, da si najbolj od vsega želi, da bi ujeli »Rata in Posebnega K« To sta bila vzdevka Ratka Mladića in njegovega političnega gospodarja Radovana Karadžića. Takrat je prevladovalo mnenje, da ju bodisi kdo ščiti ali pa sta dobro skrita.

Zdaj vemo, da ne eno ne drugo ni bilo res.

Karadžić se je skrival – ampak v glavnem za ogromno brado. Njegovemu bivališču v središču Beograda bi težko rekli dobro skrivališče. Mladića so morda ščitili na začetku. A ko so ga v začetku letošnjega leta prijeli, je bila njegova lokacija daleč od tajne. Živel je v skromni, nezaščiteni hiši svojega bratranca v vasi na severu Srbije.

Novembra 2011 je bila 16. obletnica vložitve obtožnice zoper Mladića zaradi genocida v Srebrenici. Za enako dejanje je bil obtožen že v primeru morilskega obleganja Sarajeva. Leto 2011 je prvo leto, ko družine žrtev iz Srebrenice lahko vidijo, da človek, obtožen poboja njihovih družinskih članov, končno sedi na zatožni klopi.

Mladić, človek, ki ga je celo njegov hudo nepredvidljivi gospodar Karadžić imenoval norec, ne priznava nobenih obtožb.

V tej številki Revije NATO si bomo ogledali, ali prijetje Ratka Mladića lahko prinese nekaj notranjega miru prizadetim družinam, vpletenim državam in celotni regiji. Pogovarjali se bomo tako z Bošnjaki kot z bosanskimi Srbi, da bi videli, kako gledajo na ta pomemben dogodek. Ponovno pa objavljamo tudi video posnetke iz leta 2008, ko je bil prijet Karadžić, da bi videli, kolikšen napredek, če sploh kakšen, je bil dosežen od takrat.

Eden od poudarkov iz video posnetka je, da zadoščenja za genocid ni mogoče doseči, če se za zapahe pošlje le enega človeka. V dogodkih julija 1995 v Srebrenici in okoli nje je sodelovalo na stotine, če ne na tisoče, vojakov. A tem vojakom je poveljeval in ukazoval en človek. In to, da ga je dosegla roka pravice, četudi nepopolna, je neprimerno bolje, kot če ga nikoli ne bi prijeli.

Paul King

citati
Aristotel
Glasilo
Ne zamudite ničesar
"Stabilna država je lahko le tista,
v kateri so vsi enaki pred zakonom."
O REVIJI NATO
Go to
NATO A to Z
NATO Multimedia Library
NATO Channel
Posreduj to
Facebook
Facebook
Twitter
Twitter
Delicious
Delicious
Google Buzz
Google Buzz
diggIt
Digg It
RSS
RSS
You Tube
You Tube