Ko dobijo besedo strokovnjaki

Pogled skozi oči regije

Kako države nekdanje Jugoslavije vidijo dogodke v letu 2011, vključno s prijetjem generala Ratka Mladića? Revija NATO se je pogovarjala s ključnimi akterji v regiji, da bi izvedela kaj več.

Mladić, Srebrenica in pravica:

pogled skozi oči regije

Prijetje Ratka Mladića

je bil mejnik.

Ne le za družine žrtev,

ki so trpele v Srebrenici in Sarajevu,

ali na tisoče tistih,

ki so preživeli napade

vojakov, ki jim je poveljeval,

pač pa za celotno regijo,

regijo Zahodnega Balkana.

Dokler ga niso prijeli, je bila

v srcu regije odprta rana.

Zdaj ko čaka

na sojenje v Haagu,

je Revija NATO vprašala

sogovornike na Balkanu,

kakšne koristi bi njegovo prijetje

lahko prineslo regiji

in kaj je še treba narediti,

da bi dosegli spravo.

Serge Brammertz, na desni,

je tožilec

Mednarodnega sodišča za vojne zločine

na območju nekdanje Jugoslavije

v Haagu.

Na vseh mojih srečanjih

z žrtvami v Bosni,

je bila to vedno

njihova največja želja:

videti Mladića in Karadžića

na sojenju v Haagu.

In to mnenje, da gre za več

kot zgolj še eno prijetje,

prevladuje tudi v regiji.

To je imelo posebno težo

na političnem prizorišču,

srbskem političnem prizorišču.

Podobna vprašanja,

ki so vplivala

na prizadevanja za integracijo,

lahko najdemo v vsaki državi,

ampak tu gre za zelo pomembno vprašanje

v luči položaja Srbije.

Prijetje Mladića

in nato Hadžića,

poleti ali pred poletjem,

je bil po mojem ključni element,

ki je predvsem odprl vrata

za prihodnje vključevanje Srbije.

Mislim, da je bilo to nekaj,

kar smo zahtevali kot dokaz

iskrenega sodelovanja s sodiščem

in oni so se odzvali.

To je bil takrat zelo pomemben korak

s strani predsednika Tadića

in njegove vlade.

Mislim, da se tudi v Srbiji zavedajo

odgovornosti teh oseb,

ki jim sodijo v Haagu.

Ne sodimo narodom,

ne sodimo državam.

Sodimo posameznikom

za njihovo osebno,

posamično kazensko odgovornost.

Verjetno je največji posamični

politični učinek Mladićevega prijetja ta,

da odpravlja

še zadnjo veliko oviro

pri morebitni kandidaturi Srbije

za vključitev v EU.

Resnično veseli smo, ko vidimo

katero koli od držav v regiji,

kako naredi še korak

bližje k integraciji,

saj to ustvarja okolje,

ki si ga vsi želimo,

da bo tudi Makedonija

postala del enotne Evropske unije.

Srbija je

pomemben akter v tej regiji.

To je velika država, ima pa tudi...

Ima lahko velik vpliv,

pozitiven ali negativen.

Lahko pomaga regiji,

lahko pomaga razreševati vprašanja,

lahko pa povzroči tudi blokado posameznih vprašanj.

In zato potrebujemo

Srbijo, ki gleda naprej,

ki gleda v prihodnost.

Pregon in prijetje

vplivnih osumljencev za vojne zločine,

kot sta Ratko Mladić

in Radovan Karadžić,

sta prišla na naslovnice.

Ostaja pa še veliko drugih,

manj senzacionalnih vprašanj,

ki se jih regija šele mora lotiti.

Regija ni brez problemov.

Mnogi izzivi ostajajo.

Krepitev političnih institucij,

dokončanje reform sodstva,

boj proti organiziranemu kriminalu

in korupciji,

zagotavljanje svobode izražanja

ter krepitev trajnostne,

dolgoročne gospodarske rasti.

Vsa druga vprašanja

so bolj praktične narave.

Seveda pa ravno tako kočljiva:

vračanje beguncev ali notranje razseljenih oseb

je zelo zahtevna tema za razpravo,

mislim pa, da bo

veliko bolj obvladljiva,

ko bo razrešeno

to vprašanje sprave.

V letu 2011 je vprašanje Kosova

pridobilo na pomenu

na Zahodnem Balkanu.

Spopadi med Srbi in Kosovarji,

v katerih so Natovi pripadniki Kforja

skušali ohranjati mir med obema stranema,

so prinesli slab občutek,

ranjene in celo smrtne žrtve.

Zdaj je želja ta,

da bi srbsko-kosovsko vprašanje

obe strani obravnavali

brez vsakih nadaljnjih spopadov.

Mi smo predlagali status kandidatke

ob pogoju,

da se Srbija ponovno vključi

v dialog s Kosovom

in v dobri veri uresniči

dogovore, dosežene danes.

Sprave ne bo,

če in dokler ne bodo

ti zločinci obtoženi pred sodiščem.

To je zdaj storjeno, tega je konec

in to je bil zelo pomemben korak.

Od zdaj naprej moramo...

Delamo na odnosih med Srbijo in Kosovom.

Dialog se nadaljuje,

upamo, da bodo dosegli rezultate.

A morda je tisto,

kar zdaj najbolj potrebujemo,

ponovna ocena

vseh zahodnobalkanskih držav,

kako se morajo

spremeniti v tem novem

času po aretacijah zaradi vojnih zločinov.

Kosovska ministrica

za evropske integracije meni,

da to pomeni kulturno prav tako

pa tudi gospodarsko ali socialno reformo.

Odraščala sem v državi,

kjer je bilo rušenje sistema

način za preživetje.

Neplačevanje davkov

je bilo dejanja domoljubja,

ker nismo hoteli prispevati

k ustroju

in strukturi,

ki nam ni bila lastna.

Kosovo in celotne države

v tej regiji rabijo veliko bolj...

veliko globlje, kulturne reforme.

Končno bi to prijetje

lahko predstavljajo trenutek,

ko bodo zahodnobalkanske

države preusmerile proces

oddaljevanja druga od druge

in šle naprej skupaj,

z več regionalnega sodelovanja

in manj spori.

Verjamem, da je bistvenega pomena,

da v regiji pokažemo našo lastno zmožnost

za medsebojno sodelovanje.

Kajti nekega dne,

ko bo za vsako od naših držav

na voljo sedež

v Svetu EU,

bomo morali delovati

kot del sistema.

V tem smislu imamo tu

določeno tradicijo,

ampak v evropskem okolju

bo ta popolnoma drugačna.

Zato bi se popolnoma strinjal

z napori

za povečanje verjetnosti

približevanja naših držav

Evropski uniji,

če bomo res okrepili

in če bomo uspešni

pri spodbujanju tega duha sodelovanja

na regionalni ravni.

Mislim, da potrebujemo veliko...

več regionalnega sodelovanja.

Radi rečemo, da moramo

ponovno povezati Balkan.

To je bila prej ena država,

nato se je razdelila.

Ampak spet se moramo povezati. Ne le

pri vprašanjih vizumov, pač pa...

pri energetiki, infrastrukturi,

pri mnogih vprašanjih bi lahko

bilo več regionalnega sodelovanja.

Mladić, Srebrenica in pravica:

pogled skozi oči regije

Prijetje Ratka Mladića

je bil mejnik.

Ne le za družine žrtev,

ki so trpele v Srebrenici in Sarajevu,

ali na tisoče tistih,

ki so preživeli napade

vojakov, ki jim je poveljeval,

pač pa za celotno regijo,

regijo Zahodnega Balkana.

Dokler ga niso prijeli, je bila

v srcu regije odprta rana.

Zdaj ko čaka

na sojenje v Haagu,

je Revija NATO vprašala

sogovornike na Balkanu,

kakšne koristi bi njegovo prijetje

lahko prineslo regiji

in kaj je še treba narediti,

da bi dosegli spravo.

Serge Brammertz, na desni,

je tožilec

Mednarodnega sodišča za vojne zločine

na območju nekdanje Jugoslavije

v Haagu.

Na vseh mojih srečanjih

z žrtvami v Bosni,

je bila to vedno

njihova največja želja:

videti Mladića in Karadžića

na sojenju v Haagu.

In to mnenje, da gre za več

kot zgolj še eno prijetje,

prevladuje tudi v regiji.

To je imelo posebno težo

na političnem prizorišču,

srbskem političnem prizorišču.

Podobna vprašanja,

ki so vplivala

na prizadevanja za integracijo,

lahko najdemo v vsaki državi,

ampak tu gre za zelo pomembno vprašanje

v luči položaja Srbije.

Prijetje Mladića

in nato Hadžića,

poleti ali pred poletjem,

je bil po mojem ključni element,

ki je predvsem odprl vrata

za prihodnje vključevanje Srbije.

Mislim, da je bilo to nekaj,

kar smo zahtevali kot dokaz

iskrenega sodelovanja s sodiščem

in oni so se odzvali.

To je bil takrat zelo pomemben korak

s strani predsednika Tadića

in njegove vlade.

Mislim, da se tudi v Srbiji zavedajo

odgovornosti teh oseb,

ki jim sodijo v Haagu.

Ne sodimo narodom,

ne sodimo državam.

Sodimo posameznikom

za njihovo osebno,

posamično kazensko odgovornost.

Verjetno je največji posamični

politični učinek Mladićevega prijetja ta,

da odpravlja

še zadnjo veliko oviro

pri morebitni kandidaturi Srbije

za vključitev v EU.

Resnično veseli smo, ko vidimo

katero koli od držav v regiji,

kako naredi še korak

bližje k integraciji,

saj to ustvarja okolje,

ki si ga vsi želimo,

da bo tudi Makedonija

postala del enotne Evropske unije.

Srbija je

pomemben akter v tej regiji.

To je velika država, ima pa tudi...

Ima lahko velik vpliv,

pozitiven ali negativen.

Lahko pomaga regiji,

lahko pomaga razreševati vprašanja,

lahko pa povzroči tudi blokado posameznih vprašanj.

In zato potrebujemo

Srbijo, ki gleda naprej,

ki gleda v prihodnost.

Pregon in prijetje

vplivnih osumljencev za vojne zločine,

kot sta Ratko Mladić

in Radovan Karadžić,

sta prišla na naslovnice.

Ostaja pa še veliko drugih,

manj senzacionalnih vprašanj,

ki se jih regija šele mora lotiti.

Regija ni brez problemov.

Mnogi izzivi ostajajo.

Krepitev političnih institucij,

dokončanje reform sodstva,

boj proti organiziranemu kriminalu

in korupciji,

zagotavljanje svobode izražanja

ter krepitev trajnostne,

dolgoročne gospodarske rasti.

Vsa druga vprašanja

so bolj praktične narave.

Seveda pa ravno tako kočljiva:

vračanje beguncev ali notranje razseljenih oseb

je zelo zahtevna tema za razpravo,

mislim pa, da bo

veliko bolj obvladljiva,

ko bo razrešeno

to vprašanje sprave.

V letu 2011 je vprašanje Kosova

pridobilo na pomenu

na Zahodnem Balkanu.

Spopadi med Srbi in Kosovarji,

v katerih so Natovi pripadniki Kforja

skušali ohranjati mir med obema stranema,

so prinesli slab občutek,

ranjene in celo smrtne žrtve.

Zdaj je želja ta,

da bi srbsko-kosovsko vprašanje

obe strani obravnavali

brez vsakih nadaljnjih spopadov.

Mi smo predlagali status kandidatke

ob pogoju,

da se Srbija ponovno vključi

v dialog s Kosovom

in v dobri veri uresniči

dogovore, dosežene danes.

Sprave ne bo,

če in dokler ne bodo

ti zločinci obtoženi pred sodiščem.

To je zdaj storjeno, tega je konec

in to je bil zelo pomemben korak.

Od zdaj naprej moramo...

Delamo na odnosih med Srbijo in Kosovom.

Dialog se nadaljuje,

upamo, da bodo dosegli rezultate.

A morda je tisto,

kar zdaj najbolj potrebujemo,

ponovna ocena

vseh zahodnobalkanskih držav,

kako se morajo

spremeniti v tem novem

času po aretacijah zaradi vojnih zločinov.

Kosovska ministrica

za evropske integracije meni,

da to pomeni kulturno prav tako

pa tudi gospodarsko ali socialno reformo.

Odraščala sem v državi,

kjer je bilo rušenje sistema

način za preživetje.

Neplačevanje davkov

je bilo dejanja domoljubja,

ker nismo hoteli prispevati

k ustroju

in strukturi,

ki nam ni bila lastna.

Kosovo in celotne države

v tej regiji rabijo veliko bolj...

veliko globlje, kulturne reforme.

Končno bi to prijetje

lahko predstavljajo trenutek,

ko bodo zahodnobalkanske

države preusmerile proces

oddaljevanja druga od druge

in šle naprej skupaj,

z več regionalnega sodelovanja

in manj spori.

Verjamem, da je bistvenega pomena,

da v regiji pokažemo našo lastno zmožnost

za medsebojno sodelovanje.

Kajti nekega dne,

ko bo za vsako od naših držav

na voljo sedež

v Svetu EU,

bomo morali delovati

kot del sistema.

V tem smislu imamo tu

določeno tradicijo,

ampak v evropskem okolju

bo ta popolnoma drugačna.

Zato bi se popolnoma strinjal

z napori

za povečanje verjetnosti

približevanja naših držav

Evropski uniji,

če bomo res okrepili

in če bomo uspešni

pri spodbujanju tega duha sodelovanja

na regionalni ravni.

Mislim, da potrebujemo veliko...

več regionalnega sodelovanja.

Radi rečemo, da moramo

ponovno povezati Balkan.

To je bila prej ena država,

nato se je razdelila.

Ampak spet se moramo povezati. Ne le

pri vprašanjih vizumov, pač pa...

pri energetiki, infrastrukturi,

pri mnogih vprašanjih bi lahko

bilo več regionalnega sodelovanja.

Preberite več:Balkan
Novi pri Reviji NATO?
Preberite več:
citati
Aristotel
Glasilo
Ne zamudite ničesar
"Stabilna država je lahko le tista,
v kateri so vsi enaki pred zakonom."
O REVIJI NATO
Go to
NATO A to Z
NATO Multimedia Library
NATO Channel
Posreduj to
Facebook
Facebook
Twitter
Twitter
Delicious
Delicious
Google Buzz
Google Buzz
diggIt
Digg It
RSS
RSS
You Tube
You Tube