Ko dobijo besedo strokovnjaki

Mladić, pravica in 2011 skozi oči Hrvaške

Leto 2011 je bilo pomembno leto za Hrvaško. V Reviji NATO smo govorili z njenim predsednikom na dan, ko je država potrdila svoj vstop v Evropsko unijo. Povprašali smo ga, ali je leto 2011 leto, ko je pomembneje razpravljati o prihodnosti Zahodnega Balkana kot pa premlevati njegovo preteklost.

Mladić, pravica in 2011

skozi oči hrvaškega predsednika

Gospod predsednik, se vam zdi,

da smo z letošnjo aretacijo

generala Ratka Mladića

doživeli prelomnico

v regiji Zahodnega Balkana?

Se vam zdi, da to pomeni,

da je lahko regija zdaj

usmerjena naprej in ne več nazaj?

Za spravo je zelo pomembno,

da se vojni zločinci kaznujejo.

Eden glavnih osumljencev

je Ratko Mladić

in zdaj mu bodo

sodili na sodišču v Haagu.

Vendar on ni edini.

Ni miru brez pravice.

To torej pomeni,

da moramo biti pripravljeni

kaznovati vsakega,

ki je zagrešil vojne zločine.

Vse vojne zločince na vseh straneh.

To je glavno načelo,

saj brez enakega obravnavanja

vseh vojnih zločincev

ne bo občutka

pravice in sprave.

Se vam zdi, da je pravica

na haaškem sodišču

lahko sprejemljiva za vse

strani na Zahodnem Balkanu?

Če analiziramo, kaj se piše

v različnih državah

v regiji o sodišču v Haagu,

izgleda, da to v vseh državah

ni sprejeto kot pravično.

Vendar pa je realnost drugačna.

Imajo svoja merila.

Nihče ni vedno zadovoljen,

vendar pa je Haag zagotovo

spremenil odnos do pravičnosti

kljub vsem slabostim,

ki mu jih lahko pripišemo.

To je pomembno,

ker je spremenilo pristop

domačega sodstva

v vseh državah.

In vse se je začelo iz sodišča v Haagu,

ker čisto na začetku

vojne in po vojni

vse države niso bile pripravljene

soditi vojnim zločincem.

Zaradi tega je Haag zelo pomemben,

še bolj pa je pomembno to,

da imamo v določenih državah

pravičen pristop do vojnih zločincev.

To pomeni, da so vsi sodni sistemi

zdaj zmožni pregona

in delovanja na zelo visoki ravni.

Danes je Hrvaška podpisala

pogodbo o pristopu k Evropski uniji

in obstaja možnost,

da bo naslednje leto potrjen status

kandidatke tudi za Srbijo.

Ali po vašem

ti dogodki pomenijo,

da je regija zdaj postala

bolj povezana?

To je neke vrste novo povezovanje.

Nihče ne razmišlja

o ponovni izgradnji nekdanje Jugoslavije.

To ni mogoče

po vsem, kar se je zgodilo.

Vendar pa moramo združiti vse

države, ki so nastale iz Jugoslavije, v Evropi

in to je zelo pomembno,

ker moja politika, politika moje države,

upam pa, da tudi politika

vseh voditeljev v regiji,

je zgraditi območje miru,

stabilnosti, varnosti in sodelovanja.

To je pomembno ne le za nas,

ampak tudi za Evropo.

Še vedno ostajajo vprašanja,

o katerih se države na Balkanu

ne strinjajo,

kot so premoženje,

vodne poti, banke itd.

Menite, da bo zdaj,

ko so uspele urediti

glavna vprašanja,

vprašanja vojnih zločinov,

ta manj pereča vprašanja

zdaj lažje rešiti?

To prav gotovo prispeva

k novemu ozračju,

vendar je bolj odločilna

zmožnost voditeljev v regiji,

da dojamejo, da je drugačen

pristop, ne vojna, ne hladna vojna,

pravi način za izgradnjo

odnosov v regiji.

Mislim,

da imamo zdaj, kako leto ali dve,

nov pristop.

Vsekakor smo začeli razpravljati

o tistih zelo zapletenih vprašanjih,

pogrešanih osebah,

mejah, gospodarskih vprašanjih,

nasledstvu nekdanje Jugoslavije.

Gre torej za res težke teme,

vendar jih moramo začeti reševati

in prvi korak

je vedno najtežji.

Prvi korak smo naredili

in zdaj moramo nadaljevati.

In, kar je zelo pomembno…

Primer: vprašanje meje.

Hrvaška ima odprta vprašanja glede

meje s Srbijo, Slovenijo,

Bosno in Hercegovino,

Črno goro,

vendar to ni več

zapleten politični problem.

Mi nanj gledamo kot na pravni problem,

ki ga bo razrešila arbitraža

ali Mednarodno sodišče

ali zgolj pogajanja.

Zdaj torej vlada precej drugačno

razpoloženje kot pred desetletjem.

Zdaj o vsem veliko lažje razpravljamo

v prijateljskem vzdušju.

Omenjate gospodarska

vprašanja. Se vam zdi,

da z morebitnim članstvom Srbije v EU

v bližnji prihodnosti,

članstvom Hrvaške v EU

v bližnji prihodnosti

in že obstoječim članstvom Slovenije v EU,

se vam zdi, da bi z združevanjem moči

gospodarstvo jugovzhodne Evrope

lahko postalo bolj

neke vrste center moči,

zdaj ko je bolje povezano?

Trenutno imamo vzpostavljene trgovinske odnose.

Ti niso vedno odlični,

vendar imamo trgovino,

imamo podjetja,

ustanovljena v različnih državah,

ki delujejo v soseščini.

In rezultati so vidni.

Ravno včeraj

sem bil na predstavitvi

gospodarskega programa med

Bosno in Hercegovino in Hrvaško.

To je pomembno,

ker ne gre za lokalni program,

pač pa bodo medicinske

instrumente izvažali po celem svetu.

To je torej dober primer

in upam, da bodo naša gospodarstva

v našem interesu,

interesu vsake države,

možno izboljšati

s sodelovanjem, prav gotovo.

In tukaj v Bruslju je bila

prejšnji teden tudi konferenca

o tem, ali so problemi Balkana,

območja Zahodnega Balkana,

zdaj problemi vseh.

Se vam zdijo problemi vaše regije

zdaj podobni problemom vseh ostalih?

Gospodarski problemi

so več ali manj enaki povsod v Evropi.

Vendar bi rad poudaril:

da, imamo nerešena vprašanja

med državami,

vendar so v jugovzhodni Evropi,

na t.i. Zahodnem Balkanu,

znotraj držav zagotovo

veliko intenzivnejši problemi

kot med državami.

Znotraj Bosne in Hercegovine,

odnosi med Srbijo in

Kosovom, dvema različnima državama

z zelo pomembnimi

političnimi nesoglasji.

Zdaj vlada dobro ozračje

za razrešitev teh problemov.

Zdaj je pravi čas

za pričetek grajenja novih odnosov.

In menim,

da je posebna odgovornost

v rokah voditeljev v regiji,

saj ta generacija politikov

teh problemov ne sme

zapustiti naslednji generaciji.

To bi bilo zelo tvegano

tako za regijo kot za Evropo.

Nekateri komentatorji

so napovedali, da bi leto 2011

lahko bilo leto,

ko se bodo države Zahodnega Balkana

začele ponovno povezovati

in se ne bodo več oddaljevale

ena od druge kot v preteklosti.

Je to res

ali se vam zdi, da spori

med Kosovom in Srbijo

glede meje

bolj kažejo na to,

da vsi v regiji

še niso zaključili z nasiljem?

Zgodovina je na nek način

prav gotovo del našega življenja.

Obstaja dediščina,

na žalost dediščina sovraštva,

še zlasti na nekaterih območjih

Zahodnega Balkana,

vendar je to odgovornost

sedanjih politikov.

Oni morajo prekiniti to tradicijo,

oni morajo zgraditi nove odnose

in razrešiti vse te probleme.

Še zadnje vprašanje.

V zvezi s spravo

vsi omenjajo,

kako pomembna je.

Kdaj se vam zdi,

da bi lahko prišlo do sprave

in kako pomembno je bilo leto 2011?

Imamo vzpone in padce.

Še zlasti v nekaterih delih

naše regije

razmer vedno ne izboljšujemo.

Zgodi se tudi, da se poslabšajo,

vendar je namera jasna.

Splošni pristop je pozitiven.

Mislim, da nihče ne more napovedati,

katerega leta, dne in meseca

bomo vzpostavili

stabilen mir in blaginjo,

a zagotovo

smo zdaj na pravi smeri

in popolna razrešitev vseh

problemov se ne bo zgodila jutri.

Potrebujemo čas, še vedno potrebujemo čas,

a pomembno je to,

da je namera vidna.

Če primerjate naše odnose,

hrvaške odnose s Srbijo,

Bosno in Hercegovino,

Slovenijo ali Črno goro,

jih ne morete niti primerjati.

Razlika je zelo, zelo velika.

Gospod predsednik,

najlepša hvala.

Mladić, pravica in 2011

skozi oči hrvaškega predsednika

Gospod predsednik, se vam zdi,

da smo z letošnjo aretacijo

generala Ratka Mladića

doživeli prelomnico

v regiji Zahodnega Balkana?

Se vam zdi, da to pomeni,

da je lahko regija zdaj

usmerjena naprej in ne več nazaj?

Za spravo je zelo pomembno,

da se vojni zločinci kaznujejo.

Eden glavnih osumljencev

je Ratko Mladić

in zdaj mu bodo

sodili na sodišču v Haagu.

Vendar on ni edini.

Ni miru brez pravice.

To torej pomeni,

da moramo biti pripravljeni

kaznovati vsakega,

ki je zagrešil vojne zločine.

Vse vojne zločince na vseh straneh.

To je glavno načelo,

saj brez enakega obravnavanja

vseh vojnih zločincev

ne bo občutka

pravice in sprave.

Se vam zdi, da je pravica

na haaškem sodišču

lahko sprejemljiva za vse

strani na Zahodnem Balkanu?

Če analiziramo, kaj se piše

v različnih državah

v regiji o sodišču v Haagu,

izgleda, da to v vseh državah

ni sprejeto kot pravično.

Vendar pa je realnost drugačna.

Imajo svoja merila.

Nihče ni vedno zadovoljen,

vendar pa je Haag zagotovo

spremenil odnos do pravičnosti

kljub vsem slabostim,

ki mu jih lahko pripišemo.

To je pomembno,

ker je spremenilo pristop

domačega sodstva

v vseh državah.

In vse se je začelo iz sodišča v Haagu,

ker čisto na začetku

vojne in po vojni

vse države niso bile pripravljene

soditi vojnim zločincem.

Zaradi tega je Haag zelo pomemben,

še bolj pa je pomembno to,

da imamo v določenih državah

pravičen pristop do vojnih zločincev.

To pomeni, da so vsi sodni sistemi

zdaj zmožni pregona

in delovanja na zelo visoki ravni.

Danes je Hrvaška podpisala

pogodbo o pristopu k Evropski uniji

in obstaja možnost,

da bo naslednje leto potrjen status

kandidatke tudi za Srbijo.

Ali po vašem

ti dogodki pomenijo,

da je regija zdaj postala

bolj povezana?

To je neke vrste novo povezovanje.

Nihče ne razmišlja

o ponovni izgradnji nekdanje Jugoslavije.

To ni mogoče

po vsem, kar se je zgodilo.

Vendar pa moramo združiti vse

države, ki so nastale iz Jugoslavije, v Evropi

in to je zelo pomembno,

ker moja politika, politika moje države,

upam pa, da tudi politika

vseh voditeljev v regiji,

je zgraditi območje miru,

stabilnosti, varnosti in sodelovanja.

To je pomembno ne le za nas,

ampak tudi za Evropo.

Še vedno ostajajo vprašanja,

o katerih se države na Balkanu

ne strinjajo,

kot so premoženje,

vodne poti, banke itd.

Menite, da bo zdaj,

ko so uspele urediti

glavna vprašanja,

vprašanja vojnih zločinov,

ta manj pereča vprašanja

zdaj lažje rešiti?

To prav gotovo prispeva

k novemu ozračju,

vendar je bolj odločilna

zmožnost voditeljev v regiji,

da dojamejo, da je drugačen

pristop, ne vojna, ne hladna vojna,

pravi način za izgradnjo

odnosov v regiji.

Mislim,

da imamo zdaj, kako leto ali dve,

nov pristop.

Vsekakor smo začeli razpravljati

o tistih zelo zapletenih vprašanjih,

pogrešanih osebah,

mejah, gospodarskih vprašanjih,

nasledstvu nekdanje Jugoslavije.

Gre torej za res težke teme,

vendar jih moramo začeti reševati

in prvi korak

je vedno najtežji.

Prvi korak smo naredili

in zdaj moramo nadaljevati.

In, kar je zelo pomembno…

Primer: vprašanje meje.

Hrvaška ima odprta vprašanja glede

meje s Srbijo, Slovenijo,

Bosno in Hercegovino,

Črno goro,

vendar to ni več

zapleten politični problem.

Mi nanj gledamo kot na pravni problem,

ki ga bo razrešila arbitraža

ali Mednarodno sodišče

ali zgolj pogajanja.

Zdaj torej vlada precej drugačno

razpoloženje kot pred desetletjem.

Zdaj o vsem veliko lažje razpravljamo

v prijateljskem vzdušju.

Omenjate gospodarska

vprašanja. Se vam zdi,

da z morebitnim članstvom Srbije v EU

v bližnji prihodnosti,

članstvom Hrvaške v EU

v bližnji prihodnosti

in že obstoječim članstvom Slovenije v EU,

se vam zdi, da bi z združevanjem moči

gospodarstvo jugovzhodne Evrope

lahko postalo bolj

neke vrste center moči,

zdaj ko je bolje povezano?

Trenutno imamo vzpostavljene trgovinske odnose.

Ti niso vedno odlični,

vendar imamo trgovino,

imamo podjetja,

ustanovljena v različnih državah,

ki delujejo v soseščini.

In rezultati so vidni.

Ravno včeraj

sem bil na predstavitvi

gospodarskega programa med

Bosno in Hercegovino in Hrvaško.

To je pomembno,

ker ne gre za lokalni program,

pač pa bodo medicinske

instrumente izvažali po celem svetu.

To je torej dober primer

in upam, da bodo naša gospodarstva

v našem interesu,

interesu vsake države,

možno izboljšati

s sodelovanjem, prav gotovo.

In tukaj v Bruslju je bila

prejšnji teden tudi konferenca

o tem, ali so problemi Balkana,

območja Zahodnega Balkana,

zdaj problemi vseh.

Se vam zdijo problemi vaše regije

zdaj podobni problemom vseh ostalih?

Gospodarski problemi

so več ali manj enaki povsod v Evropi.

Vendar bi rad poudaril:

da, imamo nerešena vprašanja

med državami,

vendar so v jugovzhodni Evropi,

na t.i. Zahodnem Balkanu,

znotraj držav zagotovo

veliko intenzivnejši problemi

kot med državami.

Znotraj Bosne in Hercegovine,

odnosi med Srbijo in

Kosovom, dvema različnima državama

z zelo pomembnimi

političnimi nesoglasji.

Zdaj vlada dobro ozračje

za razrešitev teh problemov.

Zdaj je pravi čas

za pričetek grajenja novih odnosov.

In menim,

da je posebna odgovornost

v rokah voditeljev v regiji,

saj ta generacija politikov

teh problemov ne sme

zapustiti naslednji generaciji.

To bi bilo zelo tvegano

tako za regijo kot za Evropo.

Nekateri komentatorji

so napovedali, da bi leto 2011

lahko bilo leto,

ko se bodo države Zahodnega Balkana

začele ponovno povezovati

in se ne bodo več oddaljevale

ena od druge kot v preteklosti.

Je to res

ali se vam zdi, da spori

med Kosovom in Srbijo

glede meje

bolj kažejo na to,

da vsi v regiji

še niso zaključili z nasiljem?

Zgodovina je na nek način

prav gotovo del našega življenja.

Obstaja dediščina,

na žalost dediščina sovraštva,

še zlasti na nekaterih območjih

Zahodnega Balkana,

vendar je to odgovornost

sedanjih politikov.

Oni morajo prekiniti to tradicijo,

oni morajo zgraditi nove odnose

in razrešiti vse te probleme.

Še zadnje vprašanje.

V zvezi s spravo

vsi omenjajo,

kako pomembna je.

Kdaj se vam zdi,

da bi lahko prišlo do sprave

in kako pomembno je bilo leto 2011?

Imamo vzpone in padce.

Še zlasti v nekaterih delih

naše regije

razmer vedno ne izboljšujemo.

Zgodi se tudi, da se poslabšajo,

vendar je namera jasna.

Splošni pristop je pozitiven.

Mislim, da nihče ne more napovedati,

katerega leta, dne in meseca

bomo vzpostavili

stabilen mir in blaginjo,

a zagotovo

smo zdaj na pravi smeri

in popolna razrešitev vseh

problemov se ne bo zgodila jutri.

Potrebujemo čas, še vedno potrebujemo čas,

a pomembno je to,

da je namera vidna.

Če primerjate naše odnose,

hrvaške odnose s Srbijo,

Bosno in Hercegovino,

Slovenijo ali Črno goro,

jih ne morete niti primerjati.

Razlika je zelo, zelo velika.

Gospod predsednik,

najlepša hvala.

Preberite več:Balkan
Novi pri Reviji NATO?
Preberite več:
citati
Aristotel
Glasilo
Ne zamudite ničesar
"Stabilna država je lahko le tista,
v kateri so vsi enaki pred zakonom."
O REVIJI NATO
Go to
NATO A to Z
NATO Multimedia Library
NATO Channel
Posreduj to
Facebook
Facebook
Twitter
Twitter
Delicious
Delicious
Google Buzz
Google Buzz
diggIt
Digg It
RSS
RSS
You Tube
You Tube