NATO REVIEW 2011
Tekoča številka:
Lačni podnebnih dejavnosti?
 Video posnetki
 RSS
 Naročite se
Celoten arhiv - Razpored
JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
© - O
  
 Naročite se
Lačni podnebnih dejavnosti?
Podnebne spremembe, preskrba s hrano in rast prebivalstva lahko povzročijo neurje. Število prebivalstva se bo z letošnjih 7 milijard do leta 2050 dvignilo na 9 milijard. Vendar bo več lačnih pomenilo tudi manj vode in obdelovalne zemlje. Kaj pa varnost?
Bjørn Lomborg trdi, da je učinke globalnega segrevanja na pomanjkanje hrane možno obvladati – in to takoj. Še več, predstavlja nam podobo, v kateri je kljub rasti prebivalstva na svetu manj sestradanih ljudi. V nadaljevanju predlaga, kaj je potrebno narediti zdaj.
Veliko je poti, ki vodijo od energije do varnosti. Michael Rühle opisuje, zakaj je Nato zainteresiran za energetsko varnost ter kakšen je lahko njegov prispevek.
Je v inženiringu mogoče najti rešitve za rastoče grožnje vedno večjega števila ljudi, vedno hujše podnebne spremembe in večje pretrese povezane s hrano in vodo?
Ekološke teme niso več rezervirane zgolj za hipije in objemalce dreves. Vojska se zelo dobro zaveda njihovega pomena. Dopisnik BBC za okolje, David Shukman, poroča o tem, kako je podnebje postalo del obrambnega načrtovanja.
Nadaljnje višanje temperature na Zemlji – in način, kako se to kaže – bo zelo močno vplivalo na hrano. V Reviji NATO smo povprašali strokovnjake, kaj se bo dogajalo z zalogami hrane in vode ter ali so trenutni pristopi dovolj.
Kaj lahko pomanjkanje hrane pomeni za varnost? Kako lahko vpliva na vlogo vojske? In katera področja so najbolj ogrožena? Pogledali smo, kako povezani so lahko hrana, podnebje in varnost.
Ali obstajajo realne rešitve za ogroženost podnebja/hrane? Ali je dovolj časa, da se izognemo najhujšim posledicam? In kateri možni odgovori so v igri?

Decembra 2010 je Associated Press objavil odmeven članek, v katerem je orisal dejansko moč okolja. S pomočjo nazornega grafa so predstavili, kako so uničujoči »naravni« pojavi leta 2010 – potresi, poplave, vročinski valovi, zemeljski plazovi, itd. – ubili več ljudi kot terorizem. Pa ne le terorizem v letu 2010. In ne le v zadnjem letu ali v zadnjih 10 ali celo 20 letih. Ubili so več ljudi kot vsi teroristični napadi po vsem svetu skupaj – in to v zadnjih 40 letih.

Decembra 2010 je Associated Press objavil odmeven članek, v katerem je orisal dejansko moč okolja.

S pomočjo nazornega grafa so predstavili, kako so uničujoči »naravni« pojavi leta 2010 – potresi, poplave, vročinski valovi, zemeljski plazovi, itd. – ubili več ljudi kot terorizem.

Pa ne le terorizem v letu 2010 ali v zadnjih 5, 10 ali celo 20 letih. Ubili so več ljudi vsi teroristični napadi po vsem svetu skupaj – in to v zadnjih 40 letih.

Lani je zaradi naravnih nesreč umrlo kakšnih 250.000 ljudi. Leto 2011 se je že začelo z najhujšimi poplavami zadnjih nekaj generacij v Avstraliji, množičnimi poplavami na Šrilanki in stotinami mrtvih v zemeljskih plazovih v Braziliji, če naštejemo le nekatere.

V tokratni številki Revije NATO skušamo pogledati onstran velikih nesreč in ugotoviti, kaj bodo podnebne spremembe pomenile za naš vsakdan v prihodnje. In ugotavljamo, da bodo vplivale celo na nas, ki živimo v manj ogroženih delih sveta. In to na ključni način – preko hrane.

Manj zemlje in vode lahko pomeni tudi manj hrane. In, kot je pokazalo januarsko znanstveno poročilo, ki ga je naročila vlada Združenega kraljestva, to odpira resna vprašanja glede prihodnjih zmožnosti držav, da si zagotovijo prehrano.

Vodilne strokovnjake smo povprašali, kaj to pomeni za varnost, kateri so trenutni ukrepi in ali se je možno izogniti najhujšim posledicam.

Paul King