JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJITE TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČITE SE NA REVIJO NATO
  

Rast prebivalstva: ključni izziv 21. stoletja

Je v inženiringu mogoče najti rešitve za rastoče grožnje vedno večjega števila ljudi, vedno hujše podnebne spremembe in večje pretrese povezane s hrano in vodo?

V tem stoletju se bo svet iz oči v oči soočil z rezultati največje demografske eksplozije v zgodovini človeštva.

Če ne bomo ukrepali, se bo na milijarde ljudi po vsem svetu soočilo z žejo, lakoto, bedo in spopadi.

Predstavljajte si, da bosta čez 40 let na planetu dodatni dve milijardi ljudi, ki bodo vsi potrebovali hrano, vodo in streho nad glavo, podnebne spremembe pa bodo pritiskale na te osnovne človeške potrebe.

Če ne bomo ukrepali, se bo na milijarde ljudi po vsem svetu soočilo z žejo, lakoto, bedo in spopadi, ki bodo posledica suš, pomanjkanja hrane, bede v mestih, migracij in vse bolj izrabljenih naravnih virov, ko bodo zmogljivosti skušale zadostiti povpraševanju.

In predvidena rast povpraševanja je šokantna. Več lačnih ust in spremenjeni okusi glede vrst hrane bodo pomenili naslednje:

  • podvojitev kmetijske proizvodnje v štirih desetletjih,
  • zaradi porabe bo do leta 2030 potrebnih za 30% več vode in
  • do sredine stoletja bodo dodatne tri milijarde ljudi iskale streho nad glavo v urbanih naseljih.

Če k temu dodamo še potrebo po energiji, ki bo spremljala gospodarsko rast tako v post-industrijskih, kot industrijskih in na novo industrializiranih državah, ki se bo do leta 2050, podvojila in dobimo pomemben izziv za vlade ter družbo nasploh.

Dobra novica pa je, da pred nedavnim objavljeno poročilo z naslovom »Prebivalstvo: en planet, preveč ljudi?«, ki ga je pripravil Inštitut Združenega kraljestva za strojništvo, ugotavlja, da se je možno s predvidenimi izzivi soočiti s pomočjo že znanih inženirskih tehnologij in trajnostne prakse. Iz tega sledi, da ni treba odlašati z globalnimi ukrepi, medtem ko čakamo na naslednjo večje tehnološko odkritje ali preboj v razmišljanju o obvladovanju rasti prebivalstva.

Število svetovnega prebivalstva naj bi se v naslednjih desetletjih povečalo in v 40 letih doseglo 9 milijard ljudi (z današnjih 6,9 milijard) in leta 2075 z 9,5 milijardami doseglo vrhunec.

Poročilo tudi ugotavlja, da smo na pragu ediinstvene priložnosti. Na voljo imamo obilo čistih tehnologij ter znanja, da na novo razvijajočim se državam omogočimo, da »preskočijo« visoke izpuste ter virov lačno fazo zgodnje industrializacije. To je še posebej pomembno, saj bi naj bila po pričakovanjih v teh rastočih gospodarstvih rast prebivalstva največja.

Skupaj naj bi se število svetovnega prebivalstva v naslednjih desetletjih povečalo in v 40 letih doseglo 9 milijard ljudi (z današnjih 6,9 milijard) in leta 2075 z 9,5 milijardami doseglo vrhunec. Vendar pa te skupne številke ne odražajo pomembnih regionalnih demografskih trendov, ki v prihajajočih desetletjih nakazujejo pojav treh kategorij, v katere se bodo razporedile značilnosti večine držav.

1) Za zrela post-industrijska gospodarstva bo v večini značilno stabilno ali upadajoče število prebivalstva. Predvidevajo, na primer, da naj bi se število prebivalcev Evropske unije v obdobju do leta 2100 zmanjšalo za 20%. Spremljajoči upad mladih ljudi bo imel obsežne posledice za vprašanja, povezana s socialno in zdravstveno oskrbo ter sestavo delovne sile. Prav tako bodo na ta gospodarstva preko motene oskrbe s kmetijskimi pridelki in končnimi izdelki vplivali tudi spopadi zaradi števila prebivalstva ter napetosti, povezane s podnebnimi spremembami v čezmorskih državah.

2) Gospodarstva v razvoju v pozni fazi, za katera je trenutno značilna visoka raven industrializacije, se bodo soočile z upočasnjeno rastjo prebivalstva , medtem ko bo domače bogastvo naraščalo. Na primer v Aziji, kjer že živi polovica svetovnega prebivalstva, naj bi število prebivalcev poraslo le za 25% do vrhunca v letu 2065, ko bo začelo upadati na podoben način kot v nekaterih post-industrijskih gospodarstvih. Čeprav skromna, bo stalna rast prebivalstva v tej regiji v naslednjih petih desetletjih skupaj z visoko ravnjo rasti osebnih prihodkov in bogastva najverjetneje privedla do geopolitičnih napetosti med posameznimi državami zaradi naravnih virov, npr. skupnih vodnih virov in industrijskih surovin.

3) Tretjo skupino sestavljajo na novo razvijajoča se in še ne razvita gospodarstva na robu industrializacije. Pospešena rast prebivalstva, ki bo prispevala k večji del rasti svetovnega prebivalstva do leta 2075, je ključna značilnost teh držav. Glavno tovrstno območje je Afrika, kjer naj bi po predvidevanjih številne države do leta 2050 podvojile ali potrojile število prebivalcev. To bo povzročilo občuten pritisk na povečanje domače proizvodnje hrane, črpanje vode in dostop do energije. Skupaj z družbenimi in političnimi napetostmi zaradi nenadzorovane urbanizacije ter dramatičnega porasta revnih mestnih četrti lahko pride do notranjih in čezmejnih spopadov, ki bodo destabilizirali mednarodne trgovske poti in migracije usmerili stran od območij spopadov v stabilnejše regije, npr. v Evropo.

Geopolitične napetosti med državami v vseh teh treh skupinah se bodo najverjetneje razvnele zaradi fosilnih goriv (premoga, nafte in plina) ter virov energije z nizko vsebnostjo ogljika. Dostop do cenovno sprejemljive in bogato razpoložljive energije je steber industrializacije, dviga iz revščine ter gospodarske rasti in post-industrijske družbe.

Oblikoval se bo nov svetovni red, saj bodo nekatere države bogatele z na novo odkritimi viri, npr. sončnimi v Severni Afriki, druge, ki so prevladovale v 20. stoletju, pa se bodo borile za ohranitev bogastva in vpliva.

Zgodovina nas vedno znova uči, da bodo brez te energije družbe v končni fazi propadle zaradi vse manjših donosov od naložb na bolj zahtevni ravni. Oblikoval se bo nov svetovni red, saj bodo nekatere države bogatele z na novo odkritimi viri, npr. sončnimi v Severni Afriki, druge, ki so prevladovale v 20. stoletju, pa se bodo borile za ohranitev bogastva in vpliva.

Ugotovili smo, da so na novo razvijajoča se gospodarstva ključna za uspešen izid. Če bodo šle te države po isti poti visokih izpustov toplogrednih plinov in netrajnostnega razvoja, ki so jo v preteklosti ubrale zrele industrializirane države, bo izid neprijeten za vse nas.

Na primer, če s kombinacijo industrializacije in gospodarske rasti v 21. stoletju povprečni izpust toplogrednih plinov v Afriki danes dosega skromno raven Azijcev, bi po novem večje število prebivalcev tega kontinenta v atmosfero dodalo približno 9 gigaton toplogrednih plinov na leto. To je ¼ trenutne količine svetovnih izpustov. V svetu, kjer se borimo za zmanjšanje izpustov, ki so dediščina netrajnostne industrijske infrastrukture, bi bil tak izid tragičen in neodpustljiv, še zlasti zato, ker imamo danes na razpolago znanje in čiste tehnologije, da se temu izognemo.

Z uporabo inženirskih rešitev, kot so biotehnologija, povečana mehanizacija in avtomatizacija, zmanjšanje odpadkov, boljše skladiščenje in distribucija ter boljše gospodarjenje z vodami, je mogoče proizvesti več kot dovolj hrane za predvideno povpraševanje.

Podobno lahko z izboljšavami v gospodarjenju s podtalnico, zajemanju in hranjenju padavinske vode, vodnem recikliranju in razsoljevanju zagotovimo dovolj virov za prihodnjo porabo.

V urbanem okolju modeli integriranega načrtovanja in novega lastništva skupnosti ponujajo pot do uspešnih posegov v infrastrukturo revnih četrti. Ena tretjina svetovnega prebivalstva v mestih že živi v strahotnih pogojih revnih četrti s slabim dostopom do čiste vode, sanitarij ali energetske infrastrukture, ali ga sploh nima.

Inženirske rešitve bi prav tako lahko igrale ključno vlogo pri obvladovanju ogroženosti urbanih območij zaradi naraščajoče ravni morske gladine. Tri četrtine velikih svetovnih mest leži ob obali in nekatera od največjih se nahajajo na deltnih ravninah držav v razvoju (npr. Bangkok in Šanghaj), kjer pogrezanje zemlje izziv še povečuje. Zaradi dolgih rokov, ki jih zahteva izvedba strategij, kot je inženirsko oblikovana infrastruktura za obrambo pred poplavami, je v obalnih naseljih po svetu nujno treba posvetiti pozornost oceni predvidenih dvigov in možnih rešitev.

Inovativni pristopi k financiranju bodo igrali pomembno vlogo ne le pri inženirskih pristopih k urbanizaciji, temveč tudi pri uporabi tehnologij za čisto energijo, npr. sončno, vetrno in mikro-hidroelektrično, skupaj z lokaliziranimi kombiniranimi elektrarnami in toplarnami na biomaso ali energijo iz odpadkov, znotraj skupnosti. Če želimo zagotoviti izdaten dostop do energije in vode ter spodbuditi uvedbo lokaliziranih trajnostnih tehnologij, je za zmanjšanje kapitalskih naložb treba vzpostaviti mehanizme, kot so inovativna ugodna posojila in mikro financiranje, »brezplačni« tranzicijski paketi in novi modeli osebnega in skupnostnega lastništva, kot so skladi.

Težko je natančno predvideti, do katerih podnebnih sprememb bo prišlo v določeni regiji zaradi možnega globalnega segrevanja za 3 do 6°C do konca tega stoletja. Lahko se zgodi, da bodo na nekaterih območjih, predvsem na severni polobli, učinki podnebnih sprememb povečali zmožnost države za uspešno spopadanje z rastjo prebivalstva, npr. zaradi večjega kmetijskega pridelka ali lažjega dostopa do energije. Po drugi strani pa se bodo zaradi učinkov ekstremnih vremenskih pojavov, povišanih temperatur in spremenljivih vzorcev padavin druga območja z visokimi številkami le s težavo borila.

Dokazano je, da v veliki meri obstajajo rešitve s trajnostnim inženiringom, s katerimi se lahko spopademo z izzivi, ki jih pričakujemo zaradi rasti prebivalstva, ter omilimo pritiske zaradi podnebnih sprememb.

Po predvidevanjih naj bi se v naslednjih 40 letih zaradi podnebnih sprememb, ki povečujejo intenzivnost naravnih nesreč, suš, naraščajoče morske gladine in spopadov zaradi omejenih virov, morala razseliti tudi do milijarda ljudi. Množično odseljevanje s tovrstnih območij bi še bolj obremenilo svetovne regije, ki so si razmeroma opomogle od podnebnih sprememb in lahko v države, ki jim je bilo bolj prizaneseno, prineslo pomembne varnostne težave.

Dokazano je, da v veliki meri obstajajo rešitve s trajnostnim inženiringom, s katerimi se lahko spopademo z izzivi, ki jih pričakujemo zaradi rasti prebivalstva, ter omilimo pritiske zaradi podnebnih sprememb. Uporaba tehnologij za gospodarjenje z energijo, kot so inteligentne naprave in pametni merilci, skupaj z zmanjšanjem izgub zaradi bolje izoliranih stavb in učinkovite izrabe toplote so primeri inženirskih pobud, ki bi lahko ublažile nekatere od posledic večje potrebe po trajnostnih virih energije.

Potrebna je politična in družbena volja, s katero bi popravili nedelovanje trga, zagotovili inovativne mehanizme financiranja in nove modele osebnega in skupnostnega lastništva ter preko lokalizacije prenašali čisto tehnologijo in najboljše prakse in tako dosegli varnejši rezultat.

Poročilo inštituta je predlagalo tudi pet inženirskih razvojnih ciljev kot prvi korak na poti k doseganju tega končnega cilja. Ti predlogi zajemajo ključne probleme, ki jih je treba obravnavati v zvezi z energijo, vodo, hrano, urbanizacijo in financami.

Poleg tega poročilo poziva vlado Združenega kraljestva, da prevzame svetovno pobudo pri delu s strokovnjaki, ki naj opredelijo ciljne vrednosti ter merila za merjenje uspešnosti pri izvajanju teh razvojnih ciljev, ter jih pri ZN predstavi kot osnovo za mednarodni okvir, ki naj bi nasledil razvojne cilje tisočletja, ko bodo ti leta 2015 potekli.

V podporo tem ciljem je inštitut predlagal tudi sprejetje mehanizma za usposabljanje in začasno napotitev inženirjev v na novo razvijajoče se države, kjer bi svetovali glede lokalizacije čistih tehnologij in trajnostne prakse. V zvezi s tem je pozval britanski vladni Oddelek za mednarodni razvoj, naj prevzame pobudo pri razvoju modela napotitev v okviru svojih pristojnosti za čezmorski razvoj.

Če povzamem: če nas bo vse več dlje časa živelo v soodvisnosti na vedno bolj naseljenem planetu ob omejenih virih, bo učinke povečanja svetovnega prebivalstva v svojem življenju do neke mere čutil čisto vsak – ne glede na to, kje živi. Posledice ne bodo upoštevale meja. Tu ne gre za altruizem. Gre za oblikovanje okvira politik in uporabo poti za samoobrambo.

Posreduj    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink