JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJITE TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČITE SE NA REVIJO NATO
  

Optimizem ali realizem?

Get the Flash Player to see this player.

Ali obstajajo realne rešitve za ogroženost podnebja/hrane? Ali je dovolj časa, da se izognemo najhujšim posledicam? In kateri možni odgovori so v igri?

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Ali obstajajo rešitve

za varnost oskrbe s hrano v prihodnje?

Obstajajo tehnologije,

ki so široko dostopne, na voljo,

in jih je možno uporabiti takoj, ter lahko nadomestijo

tehnologije fosilnih goriv,

od katerih smo odvisni za pridobivanje energije.

Ne potrebujemo novih izumov.

Potreben je denar. Ni ga treba tako veliko.

Še vedno vam bo ostal denar za dopust,

a pojdite z vlakom.

Po svojih raziskavah ste omenili,

da ste zmerno optimistični.

Zakaj?

Bolj optimističen kot na začetku,

sem v resnici rekel,

kar ni isto kot

nebrzdan optimizem.

Ko smo začeli, smo vedeli,

da do segrevanja prihaja,

ni pa bilo videti,

da bi se glede tega počelo kar koli koristnega.

Namreč, odkar smo podpisali

Kyotski sporazum leta 1997

je povprečna rast izpustov na leto

na svetovni ravni porasla z 1 % na 3 %.

To ni ravno napredek, kajne?

Tako da ni bilo videti izhoda.

Jaz nisem videl izhoda

in bal sem se najhujšega. No, veliko

od najhujšega se bo verjetno zgodilo,

ampak zdaj, ko sem

preživel nekaj časa z vsemi strokovnjaki,

vidim poti, kako rešiti ta problem

ne da bi utrpeli

izgube, ki bi bile preveč grozne.

Izgube bodo nastale.

Prepozno je, da ne bi bilo nikakršne škode.

Obstajajo tehnologije,

ki so široko dostopne,

na voljo, in jih je možno uporabiti takoj.

Kako lahko običajen človek

kaj spremeni?

Spremeniti moramo sistem.

Ne rabimo politične revolucije,

pač pa hitro prestrukturiranje

svetovnega gospodarstva.

Preiti od fosilnih goriv na vetrno,

sončno in geotermalno energijo.

Izboljšati moramo energetsko učinkovitost

gospodarstva, in to hitro.

Rekli ste, da bi 1 % naložb

v nove tehnologije

lahko odigral pomembno vlogo pri preprečevanju

nekaterih varnostnih izzivov.

Izkazalo se je,

da možnosti obstajajo,

treba jih je raziskati,

da bi dejansko fizično

omejili segrevanje

z neposrednim posegom

v atmosfero.

To ne bi bila rešitev,

pač pa zasilni ukrep.

Ukrep, da bi pridobili še eno desetletje

za zmanjšanje izpustov

in da ne bi presegli te meje.

Pravi izraz je geoinženiring.

V stratosfero bi poslali aerosole,

da bi zaustavili nekaj sončne svetlobe,

in zgostili oblake nad oceani

z istim namenom.

To so načini lotevanja problema,

ki predstavljajo enostavne,

neposredne fizične posege,

da bi ohranili nižjo temperaturo,

medtem ko bi reševali dejansko vprašanje

opuščanja sežiganja fosilnih goriv.

To je namreč... Sčasoma bi to lahko naredili,

ampak zdaj bi to zahtevalo

junaški podvig, da bi ukrepali dovolj hitro

in se izognili

preseganju dveh stopinj, če sem čisto pošten.

Možno je, ampak ali res verjamem v to?

Da, in tudi v božička.

Ali obstajajo rešitve

za varnost oskrbe s hrano v prihodnje?

Obstajajo tehnologije,

ki so široko dostopne, na voljo,

in jih je možno uporabiti takoj, ter lahko nadomestijo

tehnologije fosilnih goriv,

od katerih smo odvisni za pridobivanje energije.

Ne potrebujemo novih izumov.

Potreben je denar. Ni ga treba tako veliko.

Še vedno vam bo ostal denar za dopust,

a pojdite z vlakom.

Po svojih raziskavah ste omenili,

da ste zmerno optimistični.

Zakaj?

Bolj optimističen kot na začetku,

sem v resnici rekel,

kar ni isto kot

nebrzdan optimizem.

Ko smo začeli, smo vedeli,

da do segrevanja prihaja,

ni pa bilo videti,

da bi se glede tega počelo kar koli koristnega.

Namreč, odkar smo podpisali

Kyotski sporazum leta 1997

je povprečna rast izpustov na leto

na svetovni ravni porasla z 1 % na 3 %.

To ni ravno napredek, kajne?

Tako da ni bilo videti izhoda.

Jaz nisem videl izhoda

in bal sem se najhujšega. No, veliko

od najhujšega se bo verjetno zgodilo,

ampak zdaj, ko sem

preživel nekaj časa z vsemi strokovnjaki,

vidim poti, kako rešiti ta problem

ne da bi utrpeli

izgube, ki bi bile preveč grozne.

Izgube bodo nastale.

Prepozno je, da ne bi bilo nikakršne škode.

Obstajajo tehnologije,

ki so široko dostopne,

na voljo, in jih je možno uporabiti takoj.

Kako lahko običajen človek

kaj spremeni?

Spremeniti moramo sistem.

Ne rabimo politične revolucije,

pač pa hitro prestrukturiranje

svetovnega gospodarstva.

Preiti od fosilnih goriv na vetrno,

sončno in geotermalno energijo.

Izboljšati moramo energetsko učinkovitost

gospodarstva, in to hitro.

Rekli ste, da bi 1 % naložb

v nove tehnologije

lahko odigral pomembno vlogo pri preprečevanju

nekaterih varnostnih izzivov.

Izkazalo se je,

da možnosti obstajajo,

treba jih je raziskati,

da bi dejansko fizično

omejili segrevanje

z neposrednim posegom

v atmosfero.

To ne bi bila rešitev,

pač pa zasilni ukrep.

Ukrep, da bi pridobili še eno desetletje

za zmanjšanje izpustov

in da ne bi presegli te meje.

Pravi izraz je geoinženiring.

V stratosfero bi poslali aerosole,

da bi zaustavili nekaj sončne svetlobe,

in zgostili oblake nad oceani

z istim namenom.

To so načini lotevanja problema,

ki predstavljajo enostavne,

neposredne fizične posege,

da bi ohranili nižjo temperaturo,

medtem ko bi reševali dejansko vprašanje

opuščanja sežiganja fosilnih goriv.

To je namreč... Sčasoma bi to lahko naredili,

ampak zdaj bi to zahtevalo

junaški podvig, da bi ukrepali dovolj hitro

in se izognili

preseganju dveh stopinj, če sem čisto pošten.

Možno je, ampak ali res verjamem v to?

Da, in tudi v božička.

Posreduj    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink