JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJITE TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČITE SE NA REVIJO NATO
  

Kuhanje za planet

Get the Flash Player to see this player.

Nadaljnje višanje temperature na Zemlji – in način, kako se to kaže – bo zelo močno vplivalo na hrano. V Reviji NATO smo povprašali strokovnjake, kakšen vpliv bo to imelo na način, kako države načrtujejo varnost, kaj se bo dogajalo z zalogami hrane in vode, ter kakšen bo učinek sedanjih politik.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Kateri so možni rezultati

vse bolj negotove oskrbe s hrano?

Mislim, da še nismo dojeli

obsežnosti in nujnosti

varne preskrbe s hrano ter

kako je povezana z vodo in podnebnimi spremembami

in pomanjkanjem zemlje ter uporabo

obdelovalne zemlje za nekmetijsko rabo.

Vsak večer sedi za mizo pri večerji

novih 216.000 ljudi, ki jih je treba nahraniti.

In sčasoma začne to

povzročati pritisk na naravne vire.

Na nek način je že prepozno, da bi to rešili.

Rešuje se samo, vendar pa bosta

na svetu še dodatni dve milijardi ljudi

preden se bo rast prebivalstva ustavila.

Zdaj nismo več v situaciji

iz 70-ih ali 80-ih let,

ko je število prebivalcev

naraščalo eksponentno.

Svetovno prebivalstvo se je po 2. svetovni vojni

več kot potrojilo.

Od dveh milijard na skoraj sedem.

Tega nikoli več ne bomo podvojili.

Kako pomembna je rast števila prebivalcev?

V državah v razvoju vlada največja praznina

na področju načrtovanja družine.

Več kot 200 milijonov žensk

si želi načrtovati svojo družino,

vendar pa nima dostopa

do storitev za načrtovanje družine.

Tako se bližamo devetim milijardam

in to je katastrofalno.

Že brez podnebnih sprememb,

brez globalnega segrevanja,

je zelo težko predvideti,

od kod se bosta zadnji 2 milijardi nahranili.

Z zemljo moramo ravnati

kot z izjemno dragocenim bogastvom,

in ne smemo dopustiti,

da se uporablja za druge namene.

Večina razvitih držav

se ne more sama prehraniti.

Svojo hrano uvažajo. To je ceneje.

Svoje prehranske vire moramo zaščititi,

vendar ne s tem, da tem ljudem

preprečujemo krajo krompirja.

Kakšno vlogo bo odigrala voda?

Zemlja brez vode

pravzaprav ni vredna nič.

Pol sveta živi v državah,

kjer gladina podtalnice upada,

in to pomeni, da smo v mnogih državah,

vključno s Kitajsko in Indijo,

ustvarili prenapihnjeno

prehrambeno industrijo,

saj lahko črpate preveč vode

in širite svojo proizvodnjo hrane.

Ampak ko je vodotok osiromašen,

se črpanje zmanjša

na raven ponovnega napajanja.

Te države se približujejo

mejam svojih zalog vode.

Če rabijo več vode za mesta,

jo vzamejo iz kmetijstva,

potem pa uvažajo žito,

da nadomestijo to izgubo.

Gladina podtalnice upada

v tako mnogih državah in tako hitro,

da se bo to - ko bodo dosegle dno -

odrazilo na celotnem trgu.

Hrana – ali gorivo?

Prihaja do množične preusmeritve uporabe žita

za proizvodnjo goriva za avtomobile.

V preteklem letu smo poželi

več kot 400 milijonov ton žita.

Približno 100 milijonov ton

gre v destilacijo za etanol.

Žito stane več kot nafta,

saj če cena nafte naraste,

to potegne več žita

v proizvodnjo energije, zato ga bo

manj za proizvodnjo hrane.

Dejansko zdaj 900 milijonov

lastnikov avtomobilov po svetu

tekmuje z dvema milijardama

najrevnejših ljudi

za zaloge žita.

Razlika med njimi

pa je razlika med dohodkom

približno 30.000 dolarjev letno

in dohodkom, ki znaša le

kakšnih 3.000 dolarjev letno.

Ni težko ugotoviti, kdo bo zmagal,

če države ne bodo posredovale.

Če hočemo vsaj resno poskusiti

rešiti ledeni pokrov na Grenlandiji,

moramo izpuste ogljika

zmanjšati za 80 odstotkov do leta 2020

in ne do 2050, o čemer

radi govorijo politični voditelji.

Zato za zmanjšanje izpustov ogljika

nimamo dosti časa.

Kateri so možni rezultati

vse bolj negotove oskrbe s hrano?

Mislim, da še nismo dojeli

obsežnosti in nujnosti

varne preskrbe s hrano ter

kako je povezana z vodo in podnebnimi spremembami

in pomanjkanjem zemlje ter uporabo

obdelovalne zemlje za nekmetijsko rabo.

Vsak večer sedi za mizo pri večerji

novih 216.000 ljudi, ki jih je treba nahraniti.

In sčasoma začne to

povzročati pritisk na naravne vire.

Na nek način je že prepozno, da bi to rešili.

Rešuje se samo, vendar pa bosta

na svetu še dodatni dve milijardi ljudi

preden se bo rast prebivalstva ustavila.

Zdaj nismo več v situaciji

iz 70-ih ali 80-ih let,

ko je število prebivalcev

naraščalo eksponentno.

Svetovno prebivalstvo se je po 2. svetovni vojni

več kot potrojilo.

Od dveh milijard na skoraj sedem.

Tega nikoli več ne bomo podvojili.

Kako pomembna je rast števila prebivalcev?

V državah v razvoju vlada največja praznina

na področju načrtovanja družine.

Več kot 200 milijonov žensk

si želi načrtovati svojo družino,

vendar pa nima dostopa

do storitev za načrtovanje družine.

Tako se bližamo devetim milijardam

in to je katastrofalno.

Že brez podnebnih sprememb,

brez globalnega segrevanja,

je zelo težko predvideti,

od kod se bosta zadnji 2 milijardi nahranili.

Z zemljo moramo ravnati

kot z izjemno dragocenim bogastvom,

in ne smemo dopustiti,

da se uporablja za druge namene.

Večina razvitih držav

se ne more sama prehraniti.

Svojo hrano uvažajo. To je ceneje.

Svoje prehranske vire moramo zaščititi,

vendar ne s tem, da tem ljudem

preprečujemo krajo krompirja.

Kakšno vlogo bo odigrala voda?

Zemlja brez vode

pravzaprav ni vredna nič.

Pol sveta živi v državah,

kjer gladina podtalnice upada,

in to pomeni, da smo v mnogih državah,

vključno s Kitajsko in Indijo,

ustvarili prenapihnjeno

prehrambeno industrijo,

saj lahko črpate preveč vode

in širite svojo proizvodnjo hrane.

Ampak ko je vodotok osiromašen,

se črpanje zmanjša

na raven ponovnega napajanja.

Te države se približujejo

mejam svojih zalog vode.

Če rabijo več vode za mesta,

jo vzamejo iz kmetijstva,

potem pa uvažajo žito,

da nadomestijo to izgubo.

Gladina podtalnice upada

v tako mnogih državah in tako hitro,

da se bo to - ko bodo dosegle dno -

odrazilo na celotnem trgu.

Hrana – ali gorivo?

Prihaja do množične preusmeritve uporabe žita

za proizvodnjo goriva za avtomobile.

V preteklem letu smo poželi

več kot 400 milijonov ton žita.

Približno 100 milijonov ton

gre v destilacijo za etanol.

Žito stane več kot nafta,

saj če cena nafte naraste,

to potegne več žita

v proizvodnjo energije, zato ga bo

manj za proizvodnjo hrane.

Dejansko zdaj 900 milijonov

lastnikov avtomobilov po svetu

tekmuje z dvema milijardama

najrevnejših ljudi

za zaloge žita.

Razlika med njimi

pa je razlika med dohodkom

približno 30.000 dolarjev letno

in dohodkom, ki znaša le

kakšnih 3.000 dolarjev letno.

Ni težko ugotoviti, kdo bo zmagal,

če države ne bodo posredovale.

Če hočemo vsaj resno poskusiti

rešiti ledeni pokrov na Grenlandiji,

moramo izpuste ogljika

zmanjšati za 80 odstotkov do leta 2020

in ne do 2050, o čemer

radi govorijo politični voditelji.

Zato za zmanjšanje izpustov ogljika

nimamo dosti časa.

Posreduj    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink