NATO REVIEW 2010
Številka 3: Nogomet: le igra – ali vojna z žogo?
Številka 4: Jemen: nevarnost na vidiku?
Tekoča številka:
Ženske in konflikt: osrednje vprašanje?
V naslednji številki Ameriški pogled
 Video posnetki
 RSS
 Naroči se
Celoten arhiv - Razpored
JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
© - O
  
 Naroči se
Ženske in konflikt: osrednje vprašanje?
Nedavno je ob neki priložnosti Patrick Cammaert, nizozemski upokojeni generalmajor, dejal: »Verjetno je v oboroženih spopadih postalo bolj nevarno biti ženska kot vojak«. Ženske so, ne po svoji krivdi, v ospredju mnogih spopadov. Skupaj z otroci nesorazmerno trpijo zaradi posledic spopadov. Zato se sprašujemo, ali se je po desetih letih ukrepov za izboljšanje položaja žensk, res kaj spremenilo.
Minilo je 10 let, odkar so ZN pozvali k večjemu sodelovanju žensk pri razreševanju sporov, večjemu spoštovanju pravic žensk v spopadih in večjemu upoštevanju ženskih pogledov pri ohranjanju miru. Koliko se je dejansko spremenilo?
Koliko so ženske uspele zaznamovati varnost? Kakšen napredek je bil dosežen v zadnjih 10 letih? Nekaj žensk, ki jim je uspelo priti na vrh, smo povprašali, kako gledajo na vlogo žensk v varnosti.
Nato se spreminja, da bi se prilagodil novemu stoletju, novim izzivom in novim odnosom. V kolikšni meri lahko ženske pričakujejo, da bodo del Natove vizije za prihodnost?
Margot Wallstrom, posebna odposlanka ZN za spolno nasilje v spopadih, opisuje glavne probleme, s katerimi se soočajo ženske v spopadih, razloge, zakaj so pregoni ključnega pomena, ter svoje razočaranje nad dosedanjim napredkom.
Človek, ki velja za očeta resolucije VS ZN 1325, opisuje, na katerih področjih je v zadnjih 10 letih prišlo do napredka in kaj je še potrebno storiti.
Kolikšen napredek je bil dosežen v boju, da bi ženskam v Demokratični republiki Kongo dali več moči in jih zaščitili? Članice Kolektiva kongoških žensk za mir in pravičnost so Terri Robinson povedale svojo zgodbo.

V prvem uvodniku, ki sem ga kdaj koli napisal za Revijo NATO, sem izrazil svojo željo, da bi v njej sodelovalo več žensk. Priznati moram, da nismo storili dovolj.

Čeprav smo imeli prispevke vplivnih osebnosti, kot je Madeleine Albright, intervjuje z ljudmi, kot je edina afganistanska guvernerka, in članke vodilnih novinark, ženske še vedno niso bile v središču tako pogosto, kot morale biti.

Žal kaže, da je položaj tak povsod po svetu. Ob 10. obletnici Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1325 se zdi, da so prednosti, za katere smo upali, da jih bo prinesla za ženske na področju varnosti, še vedno daleč. Le 20 držav je pripravilo nacionalne akcijske načrte, s katerimi naj bi resolucija zaživela v praksi. Medtem pa se nasilje nad ženskami, ujetimi v spopade, nadaljuje v krajih kot je Kongo, ki so ga nekateri poimenovali »svetovna prestolnica posilstev«.

V tej številki sprašujemo nekatere vodilne ženske na področju varnosti, kolikšen je po njihovem napredek, kateri izzivi ostajajo in kako bi se jih same lotile. Povprašali pa smo tudi človeka, ki ga mnogi pojmujejo kot očeta resolucije, ali je le-ta izpolnila njegova pričakovanja.

Ena od izjav, ki se me je najbolj dotaknila med pripravljanjem te številke, je bil zadnji stavek mojega intervjuja z Margot Wallstrom, posebno predstavnico generalnega sekretarja ZN za spolno nasilje v spopadih. Intervju je zaključila s preprostimi besedami: »Brez varnosti žensk je nemogoče graditi kakršno koli varnost.« To bi lahko bila najbolj jasna lekcija.

Paul King