NATO REVIEW 2010
Številka 4: Jemen: nevarnost na vidiku?
Številka 5: Ženske in konflikt: osrednje vprašanje?
Tekoča številka:
Ameriški pogled: nove volitve, nove usmeritve?
V naslednji številki Številka, posvečena vrhu Nata
 Video posnetki
 RSS
 Naroči se
Celoten arhiv - Razpored
JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
© - O
  
 Naroči se
Ameriški pogled: nove volitve, nove usmeritve?
Vzemite eno velesilo, dodajte finančno krizo v globaliziranem gospodarstvu, posujte z vojnami na tujem in vedno glasnejšim izolacionizmom doma ter za konec dodajte občutljivo politično ravnovesje v enem od najzapletenejših sistemov upravljanja v demokratičnem svetu. Dobrodošli v ZDA v letu 2010. Vmesne volitve so morda le še skalile sliko. Revija NATO je preučila njihov možen vpliv doma in na tujem.
Kako so povezani rezultati vmesnih volitev v ZDA in prihodnja ameriška zunanja politika? Kakšno je bilo mnenje volivcev o zunanjepolitičnih vprašanjih? Revija NATO je o tem povprašala strokovnjake iz Washingtona in volivce iz širših krogov.
Revija NATO je obiskala gibanje Tea Party, da bi videla, kaj ljudi privablja, da se mu pridružijo, in če bo njegovo notranjepolitično nasprotovanje Obamovi administraciji vplivalo tudi na njihovo stališče glede Obamove zunanje politike.
Pri porazu demokratov na vmesnih volitvah ni šlo le za delovna mesta. Šlo je tudi za položaj Amerike glede globalnih vprašanj in to, kako se spoštujejo ameriške vrednote, trdi profesor Michael Cox.
Rezultati vmesnih volitev za predsednika Obamo niso nujno tako slabi, vendar pa bi lahko bilo težje predvideti njihov vpliv na njegovo zunanjo politiko.
Koliko moči pravzaprav ima predstavniški dom glede zunanje in obrambne politike ZDA in v kolikšni meri bi lahko novo izvoljeni republikanci spremenili usmeritev, če bi tako želeli?

Predsednik Obama je bil leta 2008 izvoljen zaradi sporočila, da prinaša upanje in spremembe. Dve leti kasneje so se spremembe vrnile k njemu – spremembe v politični situaciji.

Zdaj mora upati na manj strankarsko usmerjeno vzdušje v Washingtonu, če želi v naslednjih dveh letih, ki sta mu ostali do boja za ponovno izvolitev, izvesti še več iz svojega programa.

Vendar stanje ni tako slabo, kot se na prvi pogled zdi.

Predsedniki so med vmesnimi volitvami lahke tarče, še zlasti, če gre gospodarstvu slabo. Malo verjetno je, da bi se stranka katerega koli predsednika dobro odrezala v času gospodarskega zloma leta 2010.

In republikanci bodo zdaj morali prevzeti skupno odgovornost za prihodnja dejanja, namesto da ovirajo in kritizirajo pretekla.

Vendar pa učinek na zunanjo politiko ni jasen. Bodo republikanci začeli podpirati skrajnejša krila, kot je gibanje Tea Party? Posledice tega bi lahko bile hude.

Poglejmo si en sam primer. Na letošnji konferenci konzervativnih političnoakcijskih strank (Conservative Political Action Party Conference) so izvedli poskusno glasovanje, da ugotovijo, katerega republikanskega kandidata bi udeleženci želeli predlagati za predsednika leta 2012. Trije najvišje uvrščeni so bili Ron Paul (ki je dobil veliko večino), Mitt Romney in Sarah Palin. Z drugimi besedami, dva od treh najbolj priljubljenih sta pripadala svobodnjakom ali pripadnikom gibanja Tea Party.

Ron Paul je pozival k razpustitvi Nata. Pozival je, naj se ZDA umaknejo iz zavezništva, če bo to obstalo. Pritoževal se je nad, po njegovih besedah, 1 trilijonom USD na leto, ki naj bi ga ZDA porabile za globalne operacije, čeprav bi ta denar lahko porabili za druge namene.

Zdaj obstaja zelo majhna verjetnost za izvolitev Rona Paula za predsednika ZDA leta 2012 (izjavil je celo, da ni prepričan, ali se še želi potegovati). Za tiste, ki mislijo, da je ta trend v zatonu, le informacija, da je bil njegov sin, Rand Paul, pripadnik gibanja Tea Party, nedavno izvoljen v senat. Do tega preobrata mora šele priti.

Paul King