JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Redke zemlje: nova nafta v letu 2011?

Get the Flash Player to see this player.

Prav zdaj si ogledujete rezultat redkih zemelj. Uporabljajo se v zaslonih, mobilnih telefonih in številnih drugih napravah v vsakodnevni uporabi. Ključno je to, da so nujne tudi za številne vire zelene energije, npr. solarne plošče. Torej jih potrebujemo vsi. Vendar pa je 97% svetovne zaloge trenutno v rokah ene države. Kako se bo to izšlo? O tem smo povprašali strokovnjaka s tega področja.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Gre za nekaj elementov

v periodnem sistemu, ki omogočajo izdelavo

hibridnih in električnih vozil, vetrnih turbin,

solarnih plošč, naprav za magnetno resonanco

in številnih tehnologij za

pridobivanje čiste energije.

Danes zagotavlja Kitajska 97%

vseh svetovnih zalog materialov iz redkih zemelj.

Vendar ne zagotavlja

le surovin,

ampak tudi končne proizvode.

Izdeluje turbine, baterijske

tehnologije in elektroniko.

Redke zemlje niso redke. Če bi vzeli lopato

in skopali luknjo na dvorišču,

bi verjetno našli redke zemlje.

Danes imamo več kot dovolj

potencialnih zalog.

To je postala cela zgodba.

Zgodbe pa prinašajo zmedo,

še zlasti na področju novih znanosti.

Res pa je, da jih redko najdemo

v zadostnih količinah za gospodarske potrebe,

v smislu

potrebne koncentracije,

saj obstajajo

edinstvene tehnologije

za ekstrahiranje tistega, kar potrebujemo.

V zadnjih letih so cene

redkih zemelj poskočile,

saj so se pojavili novi izdelki.

Pred kratkim so Kitajci

uvedli izvozne kvote

za svoje zaloge redkih zemelj.

Želijo si izboljšati

svojo okoljsko prakso.

Prav tako močno narašča

povpraševanje doma,

zato želijo najprej zadovoljiti

svoje domače potrebe.

Tukaj ne gre za ceno,

ampak za razpoložljivost.

Včasih je trg zastal

zaradi cen.

A te cene je možno obvladovati.

Tu gre za strateško vprašanje.

Nove tehnologije in direktive težijo

k uporabi tehnologij

za pridobivanje zelene energije,

k ukinjanju uporabe nafte in

skrbi za čisto okolje.

Pred kratkim je prišlo

do nekaterih političnih incidentov,

npr. incidenta z ribiško ladjo

na Japonskem in Kitajskem,

kar je z upravnega ali političnega stališča

upočasnilo dobavo redkih zemelj.

Kitajci spodbujajo

omejitve

že zadnjih pet let. Pravijo:

Uvedli bomo embargo,

imamo svoje povpraševanje,

zato pohitite in se podvizajte.

Zasebni sektor

ima pri tem glavno besedo.

Podjetja, kot so Molycorp, Avalon,

Lynas Corporation,

in številna druga,

so prepoznala to potrebo.

Prepoznavajo jo tudi japonska podjetja,

razne Toyote in Hitachiji,

in tudi ukrepajo.

Vlade se zdaj odzivajo na situacijo.

Ugotavljajo, da za tem stojijo

pomembnejša vprašanja,

strateška nesorazmerja v trgovanju,

prepovedi trgovanja, valute, oblikovanje cen.

Virov je več kot dovolj.

To je sorazmerno majhen sektor,

ki bi naj do leta 2015 prinesel

približno 185.000 ton surovin na leto.

Ni zelo velik. In štiri, pet,

mogoče šest proizvajalcev

na Zahodu bi moralo biti dovolj

za nadaljnji razvoj tehnologije.

To niso baker

ali diamanti.

Bistvena je končna uporaba.

Gre za dodano vrednost,

za sposobnost omogočanja

teh novih tehnologij.

Četudi bi danes našli zaloge,

bi trajalo 10 do 20 let,

da bi jih lahko uporabili v proizvodnji.

Če bi imeli srečo.

Gre za nekaj elementov

v periodnem sistemu, ki omogočajo izdelavo

hibridnih in električnih vozil, vetrnih turbin,

solarnih plošč, naprav za magnetno resonanco

in številnih tehnologij za

pridobivanje čiste energije.

Danes zagotavlja Kitajska 97%

vseh svetovnih zalog materialov iz redkih zemelj.

Vendar ne zagotavlja

le surovin,

ampak tudi končne proizvode.

Izdeluje turbine, baterijske

tehnologije in elektroniko.

Redke zemlje niso redke. Če bi vzeli lopato

in skopali luknjo na dvorišču,

bi verjetno našli redke zemlje.

Danes imamo več kot dovolj

potencialnih zalog.

To je postala cela zgodba.

Zgodbe pa prinašajo zmedo,

še zlasti na področju novih znanosti.

Res pa je, da jih redko najdemo

v zadostnih količinah za gospodarske potrebe,

v smislu

potrebne koncentracije,

saj obstajajo

edinstvene tehnologije

za ekstrahiranje tistega, kar potrebujemo.

V zadnjih letih so cene

redkih zemelj poskočile,

saj so se pojavili novi izdelki.

Pred kratkim so Kitajci

uvedli izvozne kvote

za svoje zaloge redkih zemelj.

Želijo si izboljšati

svojo okoljsko prakso.

Prav tako močno narašča

povpraševanje doma,

zato želijo najprej zadovoljiti

svoje domače potrebe.

Tukaj ne gre za ceno,

ampak za razpoložljivost.

Včasih je trg zastal

zaradi cen.

A te cene je možno obvladovati.

Tu gre za strateško vprašanje.

Nove tehnologije in direktive težijo

k uporabi tehnologij

za pridobivanje zelene energije,

k ukinjanju uporabe nafte in

skrbi za čisto okolje.

Pred kratkim je prišlo

do nekaterih političnih incidentov,

npr. incidenta z ribiško ladjo

na Japonskem in Kitajskem,

kar je z upravnega ali političnega stališča

upočasnilo dobavo redkih zemelj.

Kitajci spodbujajo

omejitve

že zadnjih pet let. Pravijo:

Uvedli bomo embargo,

imamo svoje povpraševanje,

zato pohitite in se podvizajte.

Zasebni sektor

ima pri tem glavno besedo.

Podjetja, kot so Molycorp, Avalon,

Lynas Corporation,

in številna druga,

so prepoznala to potrebo.

Prepoznavajo jo tudi japonska podjetja,

razne Toyote in Hitachiji,

in tudi ukrepajo.

Vlade se zdaj odzivajo na situacijo.

Ugotavljajo, da za tem stojijo

pomembnejša vprašanja,

strateška nesorazmerja v trgovanju,

prepovedi trgovanja, valute, oblikovanje cen.

Virov je več kot dovolj.

To je sorazmerno majhen sektor,

ki bi naj do leta 2015 prinesel

približno 185.000 ton surovin na leto.

Ni zelo velik. In štiri, pet,

mogoče šest proizvajalcev

na Zahodu bi moralo biti dovolj

za nadaljnji razvoj tehnologije.

To niso baker

ali diamanti.

Bistvena je končna uporaba.

Gre za dodano vrednost,

za sposobnost omogočanja

teh novih tehnologij.

Četudi bi danes našli zaloge,

bi trajalo 10 do 20 let,

da bi jih lahko uporabili v proizvodnji.

Če bi imeli srečo.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink