NATO REVIEW 2010
Številka 1: Pomorska varnost: potoni ali splavaj
Tekoča številka:
Širjenje jedrskega orožja – bo vzniknilo kot gobe po dežju?
V naslednji številki Ameriški pogled
 Video posnetki
 RSS
 Naroči se
Celoten arhiv - Razpored
JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
© - O
  
 Naroči se
Širjenje jedrskega orožja – bo vzniknilo kot gobe po dežju?
Jedrsko orožje nas spremlja že generacije. Glede na to, da je predsednik Obama oblikoval vizijo sveta brez jedrskega orožja, smo v Reviji NATO preučili, kako bi to delovalo, kakšne so možne pasti in kje so trenutno največje grožnje. V tej številki skupina mednarodnih strokovnjakov ugotavlja, ali bo sploh kdaj mogoče doseči svet brez jedrskega orožja.
Predsednik Obama je med svojimi prvimi zavezami obljubil ukrepe za svet brez jedrskega orožja. Revija NATO proučuje, zakaj je to pomembno, katere so ovire, s katerimi se sooča in ali je možno doseči uspeh.
Bo leto 2010 odločilno za to, ali bomo dosegli svet brez jedrskega orožja? Ali bo ob toliko ključnih vprašanjih, od sporazuma START do Irana, leto 2010 tisto leto, ki bo v zgodovini ostalo zabeleženo kot najpomembnejše leto za jedrsko razoroževanje?
Mnogi vidijo v Iranu ključni preizkus odločenosti mednarodne skupnosti. Če bo smel pridobiti jedrsko orožje, ga potem lahko pridobi vsakdo? Kaj bodo torej v tej ključni končni fazi naredili Iran in tisti, ki ga skušajo ustaviti?
Se bodo ideali Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja končno uresničili? Ali pa bo v spreminjajočem se svetu postajala vse bolj zastarela? Kako lahko reši vprašanje kršiteljev pravil, nedržavnih akterjev in izvajanja? Revija NATO proučuje, kako se ta ključna pogodba sooča s prihodnostjo.
Ali mogoče največja jedrska grožnja ni jedrsko orožje, ampak teroristična umazana bomba – eksplozija jedrskih materialov? Veliko ljudi je takega mnenja. V nadaljevanju navajamo možne nevarnosti in posledice, ki bi nas doletele.
Če naj državam in organizacijam zaupamo, da ne bodo kršile svetovnih jedrskih pravil, potrebujemo mednarodnega čuvaja. Ta čuvaj je Mednarodna agencija za jedrsko energijo. Ampak ali ima dovolj denarja in svobode, da odigra svojo vlogo?
Kakšno vlogo igrajo jedrska vprašanja v Natu? Kako zavezništvo gleda na letošnje spremembe na jedrskem političnem prizorišču in kako se bo to odražalo v njegovem novem strateškem konceptu?

1. julij 1968 za večino ljudi ni čisto nič poseben datum. To je bilo nekaj tednov po atentatu na Bobbyja Kennedyja in nekaj tednov preden je Palestinska osvobodilna organizacija ugrabila prvo letalo El Al. V jugovzhodni Aziji so še naprej divjali vietnamski spopadi in avgusta se je na Češkoslovaškem pojavil nov opomin na razlike iz hladne vojne. O vseh teh dogodkih se je obširno poročalo in pisalo v zgodovinskih knjigah. Manj odmevna pa je bila takrat in kasneje pogodba, ki so jo podpisali 1. julija 1968 in za katero se je izkazalo, da je bil njen vpliv veliko daljnosežnejši kot vpliv ostalih navedenih dogodkov in še mnogih kasnejših. Tistega dne si je s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT) svet začel prizadevati za popolno ukinitev jedrskega orožja.

Danes je NPT pogodba z največ podpisnicami na svetu. V skoraj vseh državah brez jedrskega orožja je v veliki meri je uspela preprečiti njegovo nabavo. Pozornost pa je usmerila tudi na države z jedrskim orožjem, ki jih poskuša pripraviti do tega, da ga uničijo.

Letos je pogodba bolj pomembna kot kadar koli prej, saj so vprašanja, kot so iranski jedrski program, vzpostavljanje nadzora nad nenadzorovanim jedrskim materialom in ponovno zmanjšanje zalog jedrskega orožja, visoko na seznamu mednarodnih tem.

Ob 40. obletnici NPT (začela je veljati marca 1970) torej Revija NATO sprašuje strokovnjake, kako se lahko pogodba prilagodi novim povpraševalcem po jedrskem orožju (npr. teroristične organizacije), ali je njena pravila resnično možno uveljaviti in ali bo 2010 ključno leto za jedrska vprašanja.

Paul King, urednik