JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

IAEA: ključna globalna agencija?

Get the Flash Player to see this player.

Če naj državam in organizacijam zaupamo, da ne bodo kršile svetovnih jedrskih pravil, potrebujemo mednarodnega čuvaja. Ta čuvaj je Mednarodna agencija za jedrsko energijo. Ampak ali ima dovolj denarja in svobode, da odigra svojo vlogo?

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Al Kaida in mednarodna

skupnost imata skupen interes.

Obe želita ugotoviti, kje

se nahaja prosti jedrski

material.

Ugibamo, koliko tega

materiala približno je.

Preprečitev dostopa je odvisna od

tega, kako natančno vemo, kje je.

In kako natančno to vemo?

Niti približno

tako natančno, kot bi želeli,

saj obstaja dolga tradicija

zavračanja preglednosti

na strani držav, ki menijo, da so te

vrste podatkov zelo varnostno občutljive.

Zato tega ne zaupajo niti

organizacijam, kot je IAEA.

Ahilova peta v fizičnem

varovanju, kontroli in odgovornosti

je odgovornost.

Veliko držav je tu naredilo malo.

Veliko je materiala,

za katerega nihče ne odgovarja.

Vprašal sem vodjo IAEA,

kaj meni o tem,

kako natančno so znane

lokacije jedrskega materiala.

Ali dovolj natančno vemo,

kje se nahajajo materiali,

v kakšnem stanju so

in kako dobro so varovani?

Podatke o nedovoljenem

trgovanju zbiramo od leta 1995.

V zadnjih letih pridobimo

v našo podatkovno bazo,

če približno ocenim,

150 informacij na leto.

Med letoma 2002 in 2009

smo zbrali 1400 informacij.

Te informacije so zelo koristne

za analizo in pripravo odziva.

Ne pretiravam, če rečem,

da bi lahko bilo

delo IAEA jedro dejanj,

ki vodijo do morebitne globalne ničle.

Njeno preverjanje bo ključno

pri zagotavljanju znanja

in prepričljivih argumentov.

Preverjanje in uresničevanje

bosta ključna za doseganje ničle.

Postala bosta vse pomembnejša,

ko se bo zaloga jedrskega orožja

pričela krčiti, kot upamo.

To bo izredno pomembno,

če želimo prepričati države,

da orožje odpravijo.

Nihče tega ne bo storil,

če ne bo prepričan,

da se bodo goljufije odkrile in

da se bodo nato

s tem problemom

ukvarjala globalna

mednarodna telesa.

Brez sankcij nobeno preverjanje

ne bo spremenilo vedenja.

Preverjanju pripisujejo prevelik pomen.

Preverjanje je zelo pomembno,

vendar se moramo vprašati,

kaj bo, ko ugotovimo,

da nekdo goljufa?

Težava je v uresničevanju

in v tem, kaj so velesile

pripravljene

storiti z goljufi.

Vprašanje je, kdo bo izvajal

te ukrepe. Izgleda, da IAEA ne.

Ste vi lahko služba za

pregon, o kateri je govoril Obama?

Mi nimamo takih pooblastil.

Odgovornost je

na strani držav članic.

Te morajo zagotoviti jedrsko

varnost in mi jim pomagamo.

Kljub temu na IAEA gledajo kot

na organizacijo s premalo sredstvi

za naloge, s katerimi se sooča

pri približevanju globalni ničli.

Vloga IAEA,

tako vloga svetovalca kot podpornika,

ki jo lahko igra

pri predstavljanju strategij

poučevanju ljudi o tem,

kaj države počnejo,

bi bila izjemno pomembna.

Zagotovo potrebuje več virov,

več virov za inšpekcije

in laboratorijske teste,

več virov za oblikovanje politike,

ali raje, izvajanje politike.

To je obveznost,

ki se ji ne smemo več izogibati.

IAEA je daleč

najbolj profesionalna,

najboljša in najbolje opremljena

organizacija, ki jo imamo.

Potrebujejo nov,

boljši laboratorij za analize,

kar je zelo pomemben del

organizacije.

Potrebujejo tudi več osebja.

Potrebujejo tudi obveščevalne

podatke od držav članic.

To pa je občutljiva tema.

Težave z viri

so vprašanje, ki ga vodja IAEA

zelo rad izpostavi.

Delujemo s pomočjo rednega

proračuna in prostovoljnih prispevkov.

Redni proračun znaša

le 3,2 milijona USD.

To je 20 % našega proračuna.

Razmerje ni dobro.

Z novim protokolom veljajo

nova pravila za inšpekcije.

Te so zdaj bolj razširjene,

vendar ovire še obstajajo.

Naša največja omejitev v okviru

pravil, ki so še veljala v Iraku leta 1990,

je bila ta, da smo načeloma lahko

obiskali le prijavljene objekte,

pa še te le do strateških točk.

To je bilo veliko preveč omejujoče.

Mislim, da je možno storiti več.

Spomnil sem se, da so še vedno potrebni

vizumi za inšpektorje IAEA,

za kemijske inšpektorje pa ne.

To je prav smešno.

Dovoljenje za vstop

inšpektorjev v posamezne države

za nekatere še vedno ni lahek korak.

A bodo verjetno od tega imeli koristi.

Inšpekcije na kraju samem

v suverenih državah

še ne obstajajo

tako dolgo.

Večinoma so se uvedle z IAEA.

Pred tem so se države

razburjale, češ:

tuji inšpektorji? Saj

smo vendar suverena država.

Tu se je torej veliko premaknilo.

Včasih sem rekel: Na to ne smete

gledati kot na vdor, ampak uslugo.

Če pridejo k vam inšpektorji,

in se svobodno gibljejo po državi,

po vrnitvi to povedo in

vam s tem dajo neko verodostojnost,

ki je ne morete dobiti,

če to rečete sami zase.

Al Kaida in mednarodna

skupnost imata skupen interes.

Obe želita ugotoviti, kje

se nahaja prosti jedrski

material.

Ugibamo, koliko tega

materiala približno je.

Preprečitev dostopa je odvisna od

tega, kako natančno vemo, kje je.

In kako natančno to vemo?

Niti približno

tako natančno, kot bi želeli,

saj obstaja dolga tradicija

zavračanja preglednosti

na strani držav, ki menijo, da so te

vrste podatkov zelo varnostno občutljive.

Zato tega ne zaupajo niti

organizacijam, kot je IAEA.

Ahilova peta v fizičnem

varovanju, kontroli in odgovornosti

je odgovornost.

Veliko držav je tu naredilo malo.

Veliko je materiala,

za katerega nihče ne odgovarja.

Vprašal sem vodjo IAEA,

kaj meni o tem,

kako natančno so znane

lokacije jedrskega materiala.

Ali dovolj natančno vemo,

kje se nahajajo materiali,

v kakšnem stanju so

in kako dobro so varovani?

Podatke o nedovoljenem

trgovanju zbiramo od leta 1995.

V zadnjih letih pridobimo

v našo podatkovno bazo,

če približno ocenim,

150 informacij na leto.

Med letoma 2002 in 2009

smo zbrali 1400 informacij.

Te informacije so zelo koristne

za analizo in pripravo odziva.

Ne pretiravam, če rečem,

da bi lahko bilo

delo IAEA jedro dejanj,

ki vodijo do morebitne globalne ničle.

Njeno preverjanje bo ključno

pri zagotavljanju znanja

in prepričljivih argumentov.

Preverjanje in uresničevanje

bosta ključna za doseganje ničle.

Postala bosta vse pomembnejša,

ko se bo zaloga jedrskega orožja

pričela krčiti, kot upamo.

To bo izredno pomembno,

če želimo prepričati države,

da orožje odpravijo.

Nihče tega ne bo storil,

če ne bo prepričan,

da se bodo goljufije odkrile in

da se bodo nato

s tem problemom

ukvarjala globalna

mednarodna telesa.

Brez sankcij nobeno preverjanje

ne bo spremenilo vedenja.

Preverjanju pripisujejo prevelik pomen.

Preverjanje je zelo pomembno,

vendar se moramo vprašati,

kaj bo, ko ugotovimo,

da nekdo goljufa?

Težava je v uresničevanju

in v tem, kaj so velesile

pripravljene

storiti z goljufi.

Vprašanje je, kdo bo izvajal

te ukrepe. Izgleda, da IAEA ne.

Ste vi lahko služba za

pregon, o kateri je govoril Obama?

Mi nimamo takih pooblastil.

Odgovornost je

na strani držav članic.

Te morajo zagotoviti jedrsko

varnost in mi jim pomagamo.

Kljub temu na IAEA gledajo kot

na organizacijo s premalo sredstvi

za naloge, s katerimi se sooča

pri približevanju globalni ničli.

Vloga IAEA,

tako vloga svetovalca kot podpornika,

ki jo lahko igra

pri predstavljanju strategij

poučevanju ljudi o tem,

kaj države počnejo,

bi bila izjemno pomembna.

Zagotovo potrebuje več virov,

več virov za inšpekcije

in laboratorijske teste,

več virov za oblikovanje politike,

ali raje, izvajanje politike.

To je obveznost,

ki se ji ne smemo več izogibati.

IAEA je daleč

najbolj profesionalna,

najboljša in najbolje opremljena

organizacija, ki jo imamo.

Potrebujejo nov,

boljši laboratorij za analize,

kar je zelo pomemben del

organizacije.

Potrebujejo tudi več osebja.

Potrebujejo tudi obveščevalne

podatke od držav članic.

To pa je občutljiva tema.

Težave z viri

so vprašanje, ki ga vodja IAEA

zelo rad izpostavi.

Delujemo s pomočjo rednega

proračuna in prostovoljnih prispevkov.

Redni proračun znaša

le 3,2 milijona USD.

To je 20 % našega proračuna.

Razmerje ni dobro.

Z novim protokolom veljajo

nova pravila za inšpekcije.

Te so zdaj bolj razširjene,

vendar ovire še obstajajo.

Naša največja omejitev v okviru

pravil, ki so še veljala v Iraku leta 1990,

je bila ta, da smo načeloma lahko

obiskali le prijavljene objekte,

pa še te le do strateških točk.

To je bilo veliko preveč omejujoče.

Mislim, da je možno storiti več.

Spomnil sem se, da so še vedno potrebni

vizumi za inšpektorje IAEA,

za kemijske inšpektorje pa ne.

To je prav smešno.

Dovoljenje za vstop

inšpektorjev v posamezne države

za nekatere še vedno ni lahek korak.

A bodo verjetno od tega imeli koristi.

Inšpekcije na kraju samem

v suverenih državah

še ne obstajajo

tako dolgo.

Večinoma so se uvedle z IAEA.

Pred tem so se države

razburjale, češ:

tuji inšpektorji? Saj

smo vendar suverena država.

Tu se je torej veliko premaknilo.

Včasih sem rekel: Na to ne smete

gledati kot na vdor, ampak uslugo.

Če pridejo k vam inšpektorji,

in se svobodno gibljejo po državi,

po vrnitvi to povedo in

vam s tem dajo neko verodostojnost,

ki je ne morete dobiti,

če to rečete sami zase.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink