JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Varovanje Sredozemlja – kako poteka

Od leta 2001, ko so se v Sredozemlju pričele protiteroristične operacije, ni bilo tam še nobene aretacije, povezane s terorizmom. Član operacije pojasnjuje, kako varovanje morja poteka.

© Reuters - Christian Charisius

Če je novo nastajajoče varnostno okolje bolj naklonjeno spretnosti kot ognjeni moči, bolj sodelovanju kot prisili in bolj omrežjem kot številkam, potem energična vloga Nata v Sredozemlju ponuja nekaj pomembnih vpogledov v prihodnost. Poleg tega, da je glavna prometnica za pomorsko trgovino, je Sredozemlje tudi eno od velikih zgodovinskih strateških križišč in še vedno ponuja obilo priložnosti za oblikovanje prihodnosti Nata. Operacija Active Endeavour deluje kot katalizator, s pomočjo katerega se je Nato z dinamičnimi pobudami na področju zavedanja o situaciji na morju in pomorskih varnostnih operacij prebil v ospredje pri uporabi tehnologije in razvijanju konceptov na ravni svetovne pomorske skupnosti.

Osrednja naloga operacije Active Endeavour je odvračanje, obramba in preprečevanje uporabe Sredozemskega morja v teroristične namene. Vse od leta 2001, ko se je pričela operacija Active Endeavour kot prva in edina Natova operacije na podlagi 5. člena, je bil njen bistven izziv razlikovati teroristično dejavnost od ogromnega števila drugih dejavnosti, ki potekajo na morju.

Za razliko od slike situacije v zraku (Recognized Air Picture – RAP), pri kateri je mogoče v skoraj dejanskem času odkriti praktično vsak stik in ga povezati z že znanimi vzorci, je pomorsko okolje še polno nejasnosti. Za okoljske izzive so tako osrednjega pomena omejen domet senzorjev, vremenski učinki, omejitve povezane s teritorialnimi vodami in sama velikost Sredozemlja. Sliko situacije na morju (Recognized Maritime Picture – RMP) še dodatno otežujejo zelo velike in raznolike populacije plovil v Sredozemlju, ki izvajajo zakonite in nezakonite, čeprav ne s terorizmom povezane, dejavnosti.

Današnje omrežje predstavlja neverjeten preskok v zmogljivosti nadzora v primerjavi z le nekaj leti nazaj.

Vendarle pa je več dejavnikov, ki govorijo v prid edinstvenim vidikom izdelave RMP v Sredozemlju. Z geografskega stališča je Sredozemlje velik, a sorazmerno zaprt sistem z omejenim številom dostopnih točk (Gibraltarska ožina, turške ožine in Sueški prekop), ki jih je mogoče natančno spremljati. Takšen nadzor je še zlasti učinkovit, kadar se razvije sodelovanje med nacionalnimi vladami in pristaniškimi oblastmi.

S političnega stališča se države v sredozemski soseščini v veliki meri strinjajo, da bodo svoje interese lažje uresničile s pomočjo izmenjave informacij in virov za razvoj čim bolj celovite RMP.

V luči teh geografskih in političnih dejavnikov ima poveljstvo pomorske komponente zavezniških sil v Neaplju (HQ MC) zelo zahtevno nalogo poiskati šivanko terorističnih dejavnosti v kupu sena v obliki zapletene sestavljenke pomorskega življenja v Sredozemlju. HQ MC MAR, ki poveljuje namenskim silam operacije Active Endeavour, tesno sodeluje z drugimi Natovimi subjekti z namenom razvijati in uporabiti orodje omrežij in procesov, povezanih z zavedanjem o situaciji na morju.

S pomočjo teh orodij lahko nadzorniki v Centru za pomorske operacije obdelajo velike količine neobdelanih podatkov, ki jih prejmejo od senzorjev na obali, na morju ali v zraku. Nekateri od teh podatkov so v obliki signalov samodejnega identifikacijskega sistema, ki jih morajo po zakonu oddajati vsa trgovska plovila, težja od 300 ton. Z rastočim številom v omrežje povezanih senzorjev, ki so nameščeni v več kot 15 državah Sredozemlja in Črnega morja, ta informacijski sistem na dan v dejanskem času zagotavlja podatke o povprečno 8.000 stikih.

Današnje omrežje predstavlja neverjeten preskok v zmogljivosti nadzora v primerjavi z le nekaj leti nazaj. Ob tolikšnem številu neobdelanih informacij se je pri zavedanju o situaciji na morju oblikoval trend razvijanja tehnoloških orodij, ki lahko v dejanskem času primerjajo posredovane podatke z informacijami v bazi podatkov ter tako za določen stik potrdijo ime, registrsko številko, tovor, lastnika, pristanišča, kjer je že pristal in kjer še bo, itd. S pomočjo teh orodij se nadzorniki lahko osredotočijo na nenavadne stike ter obveščevalne in pomorsko analitske vire osredotočijo na neobičajna ravnanja, s čimer kar najbolje izkoristijo omejena sredstva.

Preleti letal s sistemi za opozarjanje in nadzor iz zraka (AWACS) so spodbudili razvoj odnosov in prevzem novih tehnik.

Na podlagi ugotovitve, da so senzorji na kopnem izrazitega pomena za zavedanje o situaciji na morju in da so države zainteresirane za dostopanje do skupnih neobdelanih podatkov iz sistema, je HQ MC v Neaplju razširil omrežje in s tem postavil temelje za odpiranje partnerskim državam, zlasti pod okriljem Sredozemskega dialoga. Ta pobuda, ki je nastala iz dejanskih skupnih interesov, se je izkazala za zelo učinkovito pri izgradnji odnosov, ki so se v veliko primerih razširili tudi na druga področja vojaškega sodelovanja. Priložnosti za plodno sodelovanje se ponujajo tudi na taktični ravni preko nacionalnih naporov, npr. operacije Turčije BLACK SEA HARMONY, operacije Italije CONSTANT VIGILANCE ali operacije Francije in Španije LEVRIER, pa tudi mednarodnih naporov, kot je misija Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL).

© Reuters - Ho New

Uporaba senzorjev v zraku veliko pripomore k zmogljivosti nadzora v Sredozemlju, zlasti v tistih predelih Sredozemlja, ki se nahajajo izven dosega senzorjev na kopnem. HQ MC MAR Neapelj pri namenskih poletih za potrebe OAE še naprej uporablja tradicionalna pomorska patruljna letala različnih držav članic Nata. Poleg tega so se v preteklem letu za oblikovanje RMP za OAE uporabljala tudi letala E-3 iz Natove eskadrilje za zgodnje odkrivanje iz zraka (NAEW) in nacionalnih prispevkov. Tovrstni preleti AWACS so spodbudili razvoj štabnih odnosov med posameznimi komponentami ter sprejetje novih tehnik in postopkov, kar je pozitivno vplivalo na Natovo združeno delovanje.

Na podoben način HQ MC Neapelj podpira tudi dve stalni Natovi pomorski skupini (SNMG) in dve stalni Natovi skupini za protiminske ukrepe (SNMCMG) pri zagotavljanju boljšega zavedanja o situaciji na morju na izbranih področjih. Ti usmerjeni napori, imenovani tudi »operacije intenzivnega posredovanja«, trajajo od enega do dveh tednov in so namenjeni za doseganje učinkov nadzora ali odvračanja, pri čemer je sorazmerna količina naporov odvisna od sredstev, geografske lokacije in prednostnih nalog informacijskega delovanja.

Med temi operacijami intenzivnega posredovanja Nato uporablja tudi mornariška sredstva držav članic Nata, ki običajno ne prispevajo k SNMG-2 in SNMCMG-2 v Sredozemlju, kot so Poljska, Bolgarija in Romunija. S tem se zagotavlja zahtevni kontekst dejanskih situacij, v okviru katerega enote Nata lahko urijo svojo povezljivost. Poleg tega za Natove operacije intenzivnega posredovanja svoja sredstva prispevajo tudi države, ki niso članice Nata, kot sta Ukrajina in Rusija, kar zagotavlja dragocene priložnosti za sodelovanje, povezljivost in skupno osveščanje, medtem ko države prispevajo k ustrezni dejanski nalogi.

Center za pomorske operacije pri HQ MC Neapelj tudi redno odkriva nenavadne informacije, ki sicer niso povezane s terorizmom, vendar so zanimive za regionalne nacionalne organe.

Center za pomorske operacije pri HQ MC Neapelj tudi redno odkriva nenavadne informacije, ki sicer niso povezane s terorizmom, vendar so zanimive za regionalne nacionalne organe. Pri tem ni vedno jasno, ali te informacije nakazujejo nezakonito dejavnost ali gre zgolj za napako pri prenosu podatkov samodejnega identifikacijskega sistema. Vendarle pa so nacionalni organi v več kot enem primeru delovali v prid svoje širše nacionalne varnosti in varnostnih interesov in, kar je še pomembneje, taka izmenjava informacij pomaga graditi medsebojno razumevanje, zaupanje in skupno osveščenost. Z razvojem Natovega orodja za zavedanje o situaciji na morju je moč pričakovati, da bodo nacionalne in večnacionalne organizacije Nato vedno pogosteje izbirale kot partnerja pri izmenjavi informacij o pomorskih vzorcih v Sredozemlju.

V okviru operacij intenzivnega posredovanja OAE, HQ MC Neapelj izvaja močno informacijsko delovanje, katerega cilj je izobraziti pomorsko skupnost glede Natove predanosti onemogočanju uporabe morja v teroristične namene. Ti informacijski napori močno povečajo Natove učinke pri zatiranju in odvračanju, s tem ko lastnikom in upravljavcem trgovskih plovil sporočajo, da Nato izvaja aktivno patruljiranje Sredozemlja ter budno spremlja vse pomorske vzorce delovanja. Drug cilj informacijskega delovanja pa je poučiti poveljnike velikih ladij o tem, da se je Nato pripravljen odzvati ter zagotoviti navodila in kontaktne osebe, katerim lahko prijavijo sumljivo vedenje, s čimer se informacijsko omrežje še dodatno širi.

S pomočjo izkušenj iz OAE je HQ MC Neapelj razširil svoj vpliv na poveljevanje v Natovi prvi protipiratski operaciji (ALLIED PROVIDER (OAP)) v okolici Afriškega roga leta 2008. Po poveljstvom HQ MC Neapelj, je SNMG-2 tri mesece delovala v Adenskem zalivu in Somalski kotlini z namenom zagotavljati varnost plovilom Svetovnega programa za hrano (SPH) Združenih narodov (ZN), ki dostavljajo humanitarno pomoč v Somalijo, ter izvajati protipiratsko patruljiranje na pomorskih plovnih poteh. Operacija se je začela le dva tedna potem, ko je tedanji generalni sekretar Nata sprejel odločitev, da se zagotovi pomoč pri zaščiti pošiljk SPH v Somalijo. Ta hiter vojaški odziv na politično obvezo je klasičen primer prilagodljivosti pomorskih sil nasploh, še zlasti pa Natovih stalnih pomorskih skupin.

Uspeh OAP je deloma pripeljal do Natove zdaj že stalne zavzetosti za boj zoper piratstvo. Začelo se je, ko je iz OAP nastala operacija ALLIED PROTECTOR s širšim področjem protipiratskega delovanja. Po prenosu poveljevanja na HQ MC Northwood leta 2009, se je ta operacija razvila v današnji prispevek k mednarodnim naporom v boju zoper piratstvo na Afriškem rogu in v Indijskem oceanu ter v njuni okolici – operacijo OCEAN SHIELD (OOS).

Orodja za zavedanje o situaciji na morju obetajo veliko boljšo prilagodljivost prihodnjim grožnjam kot torpedi ali protiladijski manevrirni izstrelki.

Medtem ko HQ MC Neapelj in HQ MC Northwood nadaljujeta razvoj orodij, organizacije in doktrine za boj zoper teroristično in piratsko dejavnost na odprtem morju, se moramo vprašati, kako dobro bomo pripravljeni na prihajajoče grožnje na pomorskem področju jutri? Glede na to, da enakovrednega nasprotnika na morju ni, izgleda, da bomo ostali osredotočeni na razumevanje širših vzorcev pomorske dejavnosti.

Morda bodo grožnje in tveganja, povezani z nezakonito pomorsko dejavnostjo, kot so tihotapljenje drog in orožja, trgovina z ljudmi in nezakonito priseljevanje, nekega dne presegli zmožnosti nacionalnih služb za odkrivanje in pregon. Če se bo to zgodilo, bodo orodja za zavedanje o situaciji na morju in način razmišljanja za ločevanje dobrega od slabega na pomorskem področju, ki se kujejo na nakovalu OAE in v zadnjem času OOS, za to prihodnost v veliki meri pripravljena. Čeprav morajo mornarice Nata ohraniti svoje klasične zmogljivosti za pomorske naloge, orodja za zavedanje o situaciji na morju obetajo veliko boljšo prilagodljivost prihodnjim grožnjam kot bi jo torpedo ali protiladijski manevrirni izstrelek.

Medtem bo Natova pomorska skupnost še naprej vplivala na pravni okvir, razvijala doktrino, usklajevala sredstva s cilji in izpopolnjevala taktiko z namenom narediti morje čim bolj neprijazno tako teroristom kot piratom.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink