Brez izvajalcev usposabljanj ni tranzicije

Generalpodpolkovnik Bill Caldwell pojasnjuje, zakaj imajo po njegovem izvajalci usposabljanj ključ do prihodnosti Afganistana.

Pred kratkim sem z načelnikom generalštaba Afganistanskih oboroženih sil obiskal Nacionalno vojaško bolnišnico v Kabulu. Na poti tja je moje vozilo ustavila skupina civilistov in afganistanskih vojakov – pogrebni sprevod za afganistanskega vojaka.

Opazovanje sprevoda in to, da sem prepoznal afganistanske vojake v Nacionalni vojaški bolnišnici, ki so bili ranjeni, medtem ko so branili svojo državo, sta bili pretresljivi izkušnji. Čeprav zahodni mediji ne pišejo dosti o žrtvah afganistanskih nacionalnih varnostnih sil, sem od blizu videl davek, ki ga ta vojna terja od najpogumnejših državljanov.

Ti pogumni možje niso sami. Mednarodne sile (vojaki in civilisti) si vsak dan prizadevajo za razvoj njihovih sil in sistemov, ki jih podpirajo in vzdržujejo, ter jim stojijo ob strani na terenu. Naš trud ni bil zaman.

V preteklih desetih mesecih je v afganistanskih nacionalnih varnostnih silah prišlo do občutnega napredka tako v kakovosti kot v količini. Vse od svojega začetka novembra lani je Natova misija za usposabljanje v Afganistanu (NATO Training Mission – Afghanistan – NTM-A) podpirala afganistanski ministrstvi za obrambo in notranje zadeve pri pridobivanju, usposabljanju in razporejanju več kot 100.000 vojakov in policistov, kar je neverjeten dosežek.

Da bi to dosegli, je bilo treba povečati zmogljivosti za usposabljanje in manj kot 10.000 prostih mest, namenjenih le policiji, povečati na skoraj 15.000.

Tudi kakovost se je izboljšala. Razmerje med inštruktorji in slušatelji se je zmanjšalo z 1:76 na 1:29, kar je močno povečalo možnost, da se izvajalci usposabljanj bolj posvečajo posameznikom. Tovrstne izboljšave so privedle tudi do boljše uspešnosti pri osnovnem streljanju s puško. Ta se je povečala z bornih 35% na 97%.

Za razvoj sistemov in inštitucij, ki so potrebni za nadaljnjo profesionalizacijo in rast afganistanskih nacionalnih varnostnih sil, je potrebno specializirano usposabljanje.

Za resnično profesionalizacijo sil, ki bo možem in ženam zagotovila znanja za zaščito njihove države in varnostnih sil, bo potrebno še več pozornosti nameniti kakovosti sil, za kar pa je potrebno več mednarodnih izvajalcev usposabljanj s specializiranimi znanji.

Za razvitje sistemov in inštitucij, ki so potrebni za nadaljevanje profesionalizacije in širitve afganistanskih nacionalnih varnostnih sil, je potrebno specializirano usposabljanje. Za uravnoteženje sil, ki so trenutno osredotočene na pehoto, so potrebne šole, ki ponujajo znanja, kot so nabava, logistika, vzdrževanje, obveščevalna dejavnost in celo artilerija.

Poleg tega so potrebni tečaji za izobraževanje voditeljev, kot so policijsko štabna šola, šola za policijske in vojaške častniške kandidate in različni tečaji za izobraževanje podčastnikov. Vsi ti specialistični tečaji zahtevajo izvajalce s predpisanimi znanji, ki jih je mogoče najti le v mednarodni skupnosti.

V naslednjih desetih mesecih se bodo naše potrebe po izvajalcih usposabljanj podvojile, znanja, ki jih potrebujemo, pa segajo od pilotov helikopterjev Mi-17 in vzdrževalcev, do zdravnikov, osebja za usposabljanje policije, do inštruktorjev v šolah za različne rodove kopenske vojske.

Če ne bomo zagotovili virov za misijo za usposabljanje v Afganistanu, ne bomo mogli doseči svojih ciljev, ki pomenijo večjo količino in boljšo kakovost.

Zaradi nezagotavljanja potreb misije NTM-A po izvajalcih usposabljanj je ovirana širitev baz za usposabljanje, katere cilj je povečanje zmogljivosti, zakasnjen bo razvoj šol za specialnosti, upočasnil se bo razvoj podpornih dejavnosti, profesionalizacija afganistanskih nacionalnih varnostnih sil pa bo motena.

V osnovi bo zakasnjen proces prenosa odgovornosti na afganistanske nacionalne varnostne sile, ali kot se je generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen pred kratkim izrazil: “Brez izvajalcev usposabljanj ni tranzicije..”

Kar je še pomembneje, zaradi pomanjkanja izvajalcev usposabljanj pogumni Afganistanci, kot so tisti v kabulski vojaški bolnišnici, ne dobijo potrebnega znanja za zaščito svojih ljudi in sebe.

Če ne bomo zagotovili virov za misijo za usposabljanje v Afganistanu, ne bomo mogli doseči svojih ciljev, ki pomenijo večjo količino in boljšo kakovost.

Tega ne smemo dopustiti.

Za oblikovanje vzdržljivih in samozadostnih afganistanskih zmogljivosti moramo profesionalizirati policijo, kopensko vojsko in zračne sile, vzpostaviti zanesljivo logistiko in zdravstveni sistem ter izboljšati infrastrukturo in inštitucije, ki jih usposabljajo in izobražujejo.

Predvsem pa moramo zagotoviti izvajalce usposabljanj, ki jih bodo izobrazili in našim afganistanskim partnerjem dali možnost pokazati, da žrtve njihovih bratov in sester niso bile zaman.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink