Varnost in učinek proračunskih omejitev

V zadnjem času je bilo malo dobrih novic iz gospodarstva. Proračunski pritiski se povečujejo v vseh 28 državah članicah Nata. Vendar bi morale vlade držav članic Nata pri razmisleku glede varčevanja upoštevati tudi temelje našega prostotržnega gospodarstva, pomen delitve varnostnega bremena znotraj Nata in številne možnosti za smotrnejšo porabo sredstev, vključno z zbliževanjem Nata in EU.

Anders Fogh Rasmussen, generalni sekretar Nata

“Svet se je spremenil. Grožnje so se spremenile. Pa tudi Nato. Potrebujemo in imeli bomo strateški koncept, ki upošteva tako današnjo realnost kot jutrišnje izzive.”

V trenutni krizi obstaja resna nevarnost, da se države obrnejo navznoter in vzpostavijo trgovinske ovire.

Vendar pa izkušnje kažejo, da so take poteze kontraproduktivne. Protekcionistični ukrepi ne bodo rešili podjetij, ki že izgubljajo svojo konkurenčnost. Poleg tega posledice pogosto mnogo bolj občutijo države in regije, ki so že tako ali tako šibke. Na takih območjih lahko okrepijo nekatere najhujše varnostne grožnje, s katerimi smo se že morali soočiti v zadnjih nekaj letih, kot na primer terorizem, piratstvo in motnje naše oskrbe z energijo.

Obenem pa pri blaginji in dobrobiti ne gre le za vprašanje modrih gospodarskih odločitev, ampak so potrebne tudi modre varnostne odločitve. Kako, na primer, lahko zaščitimo prebivalstvo in kritično infrastrukturo pred teroristi? Ali naša ozemlja pred napadi z izstrelki? Ali naše ladje pred pirati? Kako lahko zaščitimo ne le gospodarsko dejavnost, ampak tudi življenja ljudi, če nimamo pravih zmogljivosti?

Z delitvijo bremena znotraj Nata lahko zaveznice dosežejo veliko višjo raven varnosti, kot bi jo lahko s katerim koli nacionalnim pristopom – in ob manjših stroških. Vendar pa ta kolektivna zavarovalna polica zahteva redno plačevanje premij. Vse zaveznice, na obeh straneh Atlantika, morajo izkazati politično voljo za nadaljnje naložbe v obrambo in vlagati pravični delež sredstev v Nato.

Pri naših obrambnih odločitvah moramo zagotoviti usklajenost znotraj celotnega zavezništva. Voditi nas mora načelo, da je treba zmanjšati maščobo in okrepiti mišično maso.

Trenutno se morajo vse zaveznice spopadati z resnimi posledicami gospodarske krize. To je preprosta realnost in varčevalni ukrepi so neizogibni. Vendar pa moramo biti pozorni tudi na možne dolgoročne negativne posledice prevelikega in nesorazmernega varčevanja na obrambnem področju. Še zlasti evropske zaveznice se morajo upreti skušnjavi, da bi premalo vlagale v obrambo in s tem še povečale razkorak v obrambnem financiranju med obema stranema Atlantika.

Pri naših obrambnih odločitvah moramo zagotoviti usklajenost znotraj celotnega zavezništva. Naše vodilno načelo mora biti zmanjšanje maščobe in okrepitev mišične mase. Namesto da vlagamo v fiksno infrastrukturo in vojake, ki pretežno ostajajo v vojašnicah, moramo svoje naložbe preusmeriti v bolj prilagodljive, premestljive in sodobne oborožene sile – oborožene sile, ki jih lahko dejansko uporabimo za boj proti izzivom, s katerimi se dejansko soočamo.

Natove zaveznice morajo dobiti tudi večji donos za svoje obrambne evre in dolarje. S kombinacijo kolektivnih pristopov in večnacionalnih rešitev lahko dosežemo več in bolje. S specializacijo in opredelitvijo prednostnih nalog lahko države svoja vlaganja osredotočijo na določena področja, namesto da jih skopo porazdelijo po celem spektru zmogljivosti. Tudi reorganizacija in racionalizacija lahko pripomoreta k zmanjšanju visokih fiksnih režijskih stroškov, povezanih z infrastrukturo in osebjem.

Nato in EU sta dve od najpomembnejših svetovnih organizacij. Skupnih imata 21 članic. Njuna znanja in sredstva se dopolnjujejo. In nobeno drugo strateško partnerstvo ne bi moglo nuditi toliko koristi, vključno z operativnimi in finančnimi koristmi.

Vendar obstaja še en način za zagotavljanje več z manj: z izgradnjo pravega strateškega partnerstva med Natom in EU. Nato in EU sta dve od najpomembnejših svetovnih organizacij. Skupnih imata 21 članic. Njuna znanja in sredstva se dopolnjujejo. In nobeno drugo strateško partnerstvo ne bi moglo nuditi toliko koristi, vključno z operativnimi in finančnimi koristmi.

V veliko primerih imata Nato in EU podobne zahteve glede vojaških zmogljivosti. Opredelimo torej prednostna področja in se zedinimo, kjer je to mogoče, da je vse delo na zmogljivostih v eni organizaciji odprto tudi za članice druge organizacije, in s tem medsebojno sodelovanje opredelimo kot pravilo in ne izjemo.

V času proračunskih omejitev se moramo zavedati nevarnosti sprejemanja napačnih odločitev pri naših obrambnih izdatkih.

Biti pa nam mora tudi jasno, da imamo eno redkih priložnosti. Z osredotočenjem na gospodarska načela odprtega trga, s pravičnejšo delitvijo obrambnih stroškov in s smotrnejšo porabo lahko zagotovimo dejansko varnost in celo bolj učinkovito zvezo Nato z manj denarja.

To je dobra novica za vlade držav zaveznic in še boljša novice za naše davkoplačevalce.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink