Novi izzivi – nov Nato

V začetku avgusta je z delom začel nov oddelek v Natovem mednarodnem štabu. To se samo po sebi morda ne zdi nič posebnega. Velike birokracije, ki od časa do časa spreminjajo svojo podobo, niso ravno stvar, ki bi polnila naslovnice.

A tokrat so stvari drugačne.

To, da je generalni sekretar Anders Fogh Rasmussen ustanovil oddelek za nastajajoče varnostne izzive (»Emerging Security Challenges Division – ESCD«) ni zgolj notranja zadeva, pač pa tudi močno politično sporočilo. Nato tokrat prvič sistematično združuje delo na področjih, ki bodo vse bolj vplivala na varnost zaveznic na obeh straneh Atlantika: terorizem, kibernetske napade, ogrožanje preskrbe z energijo ter širjenje orožja za množično uničevanje.

Na prvi pogled se morda zdi, da imajo ti izzivi le malo skupnega. A če pogledamo pobližje, ugotovimo, zakaj konceptualno sodijo skupaj. Tem izzivom so skupne ne le nekatere značilnosti, pač pa njihova obravnava tudi zahteva, da Nato spremeni svoj način razmišljanja o solidarnosti zavezništva in način interakcije s širšo mednarodno skupnostjo, zlasti s civilnimi akterji in zasebnim sektorjem.

Dobro zrežiran kibernetski napad lahko ohromi državo na način, ki ga je v preteklosti bilo možno doseči le s tujo invazijo.

Prva skupna značilnost teh izzivov je ta, da ne vplivajo nujno na enak način na vse zaveznice. Teroristični napad na posamezno zaveznico resda lahko sproži zaskrbljenost vseh, vendar ga ne moremo avtomatično obravnavati kot napad na celotno zavezništvo. Enako velja za kibernetske napade na bančni sistem ali za napad na energetsko oskrbo posamezne zaveznice. Odločitev, ali oziroma kako se odzvati, je v prvi vrsti v rokah države, ki je napadena.

Za razliko od hladne vojne, ko bi napad Varšavskega pakta sprožil kolektiven odziv drugih zaveznic, današnji izzivi ne zahtevajo nujno takega skorajda avtomatičnega odziva. Zato morajo Natove zaveznice ponovno opredeliti, kako naj se solidarnost zavezništva izrazi v vrsti povsem novih scenarijev.

Druga skupna značilnost novih izzivov je dejstvo, da ne zahtevajo nujno vojaškega odgovora. Dobro zrežiran kibernetski napad lahko ohromi državo na način, ki ga je v preteklosti bilo možno doseči le s tujo invazijo. A če bi, na primer, napade izvedla nevladna organizacija, bi Nato le stežka lahko zagrozil z vojaškim povračilom.

Širjenje orožja za množično uničevanje pa po drugi strani prav lahko zahteva nova vojaška sredstva za zaščito, kot je na primer protiraketna obramba. Vendar pa zmanjševanje spodbud za širjenje z reševanjem regionalnih varnostnih problemov ter uporabo diplomatskih in gospodarskih »palic« in »korenčkov« ostaja prednostni pristop. Krajše povedano, čeprav čezatlantsko sodelovanje ostaja nepogrešljivo za soočanje z novimi varnostnimi izzivi, Natov nabor vojaških »orodij« ne zadošča več.

Če hoče zavezništvo še naprej učinkovito zagotavljati varnost svojim članicam, mora postati ekipni igralec. Nato se je šele podal na to pot, ki bo zelo zahtevna.

To nas privede do tretje skupne značilnosti novih izzivov: ker so tako zunanji kot notranji, prav tako pa tudi vojaški in gospodarski, zahtevajo celovit pristop. Konkretneje povedano, zahtevajo, da Nato vzpostavi strukturirane odnose z vrsto civilnih akterjev.

To velja ne le za druge pomembnejše mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi in Evropska unija, pač pa tudi za nevladne organizacije (NVO) ter zasebni sektor, na primer energetiko in informatiko. Vsi ti akterji postajajo partnerji pri poskusih soočanja z varnostnimi izzivi, ki jih prinaša globalizacija. Glede na ogromne razlike v njihovih ciljih, pristojnostih in metodah dela, bo vzpostavljanje zaupanja vrednih in učinkovitih odnosov med njimi naporen proces. Vendar pa se Nato temu izzivu ne sme izogibati.

Če hoče zavezništvo še naprej učinkovito zagotavljati varnost svojim članicam, mora postati ekipni igralec. Nato se je šele podal na to pot, ki bo zelo zahtevna.

Nekatere zaveznice bi utegnile le nerade prepustiti Natu večjo vlogo na področjih, kot sta energetska varnost ali spopadanje s širjenjem jedrskega orožja, češ da gre za neupravičeno militarizacijo vrste vprašanj, ki bi iz utemeljenih razlogov morala ostati politična. Druge bi utegnilo skrbeti, da bo ukvarjanje s temi novimi varnostnimi izzivi odvrnilo pozornost Nata od njegove osrednje naloge kolektivne obrambe. Na tako zaskrbljenost je možno odgovoriti – in jo po možnosti razbliniti – le, če bodo zaveznice več časa posvetile razpravi o nastajajočih izzivih. V preteklih letih je vodenje Natovih operacij, kot so tiste v Afganistanu in na Kosovu, zahtevalo večino časa in pozornosti zaveznic na račun razprave o prihodnjih izzivih.

Vse dokler bo vsaka razprava v Natu razumljena kot priprava na vojaške operacije, bo v prihodnost usmerjena, poučena razprava o nastajajočih izzivih 21. stoletja ostala odmaknjena.

Potrebno je torej novo ravnovesje med sedanjostjo in prihodnostjo: Nato mora razviti kulturo politične razprave, ki ne bo omejena na vprašanja, kjer je Nato neposredno vojaško vpleten, temveč bo vključevala tudi teme, ki so morda »le« politično relevantne. Vse dokler bo vsaka razprava v Natu razumljena kot priprava na vojaške operacije, bo v prihodnost usmerjena, poučena razprava o nastajajočih izzivih 21. stoletja ostala odmaknjena. Oddelek za nastajajoče varnostne izzive bo odigral svojo vlogo v prispevku k taki novi kulturi razprave. S svojimi zmogljivostmi za strateško analiziranje bo pregledal strateško obzorje in poiskal izzive, ki bi lahko vplivali na varnost zaveznic. To bo pomagalo spodbujati razpravo med zaveznicami in okrepiti Natovo edinstveno vrednost ključnega foruma za varnostno posvetovanje med Evropo in Severno Ameriko, ki predstavljata najmočnejšo skupnost enako mislečih narodov na svetu.

Nov oddelek v Natovem mednarodnem štabu, močnejše vezi z drugimi akterji in bolj v prihodnost usmerjena razprava med zaveznicami: vse to so elementi, ki bodo sooblikovali Natov pristop do nastajajočih varnostnih izzivov. Da pa bi bil ta pristop resnično učinkovit, so potrebne korenite spremembe v Natovi strukturi in politiki.

Vendar pa je Nato pripravljen sprejeti te spremembe. Zaveznice so namreč dojele, da bo le s sprejemanjem sprememb atlantsko zavezništvo izpolnilo svojo vlogo poroka za varnost v globaliziranem svetu.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink