Nato in Evropska obrambna agencija – to ni igra z ničelno vsoto

Mantro, ki pravi »skupaj smo močnejši«, se v teh zahtevnih časih uporablja še več. A dve pomembnejši varnostni organizaciji že ugotavljata, da četudi je ta fraza morda le kliše, je obenem tudi resnična.

© Reuters/David Lewis

Maja 2010 je skupina strokovnjakov, ki je dala priporočila za nov strateški koncept Nata, dejala, da preoblikovanje Nata za doseganje dinamičnih vojaških in političnih zmogljivosti zahteva trdno zavezo za bolj učinkovito pripravo proračuna.

Podobno kot druge mednarodne organizacije se mora tudi Nato soočati s proračunskimi omejitvami držav članic. Sodelovanje pri obrambnih projektih in izogibanje podvajanju zmogljivosti sta ključna za Natovo prihodnjo uspešnost. Eno od ključnih področij boljšega sodelovanja bi lahko bilo sodelovanje z Evropsko unijo (EU).

Približno 75 odstotkov članic zavezništva zavezuje Lizbonska pogodba, s čimer EU predstavlja večino. Vse članice EU (razen Danske) ter Norveška (z administrativnimi dogovori) aktivno sodelujejo ter podpirajo projekte in programe Evropske obrambne agencije (EDA).

Čeprav je bila agencija ustanovljena šele julija 2004, že ugotavlja, da je sodelovanje z Natom pri razvoju zmogljivosti ključno za sodelujoče države članice. Konec koncev gre za države, ki morajo v proračunu najti sredstva za delovanje agencije poleg svojih obveznosti do čezatlantske koalicije.

Kaže, da med Natom in agencijo EDA obstaja nenapisano soglasje, da razvijanje obrambnih zmogljivosti ne more biti razumljeno kot igra z ničelno vsoto.

Razdrobljenost obrambnih proračunov agencij in programov lahko resno ogrozi varnostne cilje držav.

Na srečo pa kaže, da med Natom in agencijo EDA obstaja nenapisano soglasje, da razvijanje obrambnih zmogljivosti ne more biti razumljeno kot igra ničelne vsote. Oba se zavedata, da bi sodelovanje izboljšalo rezultate za obe strani.

Znotraj Dogovorjenega okvira Nata in EU je bil vzpostavljen mehanizem za usklajen razvoj zmogljivosti, s pomočjo katerega naj bi okrepili sodelovanje med obema organizacijama. Zato morajo tudi najbolj vneti kritiki proračuna priznati, da si obe organizaciji vsaj prizadevata skupaj poiskati največjo vrednost za denar.

Primerjanje jabolk in hrušk

Eden od ključnih ciljev obeh organizacij je nadaljnja krepitev medsebojne povezljivosti. Tako njuni interesi pogosto sovpadajo pri razvoju zmogljivosti, kot so zračni prevoz, boj proti improviziranim ubojnim sredstvom ter sredstva za jedrsko, radiološko, kemično in biološko (JRKB) obrambo.

EDA si ne želi izumljati tople vode, če zavezništvo že ima veljavne vojaške standarde in koncepte, ki jih je možno prevzeti. Tako na primer pri praksah standardiziranja obrambnega materiala EDA zagovarja uporabo Natovih okoljskih pogojev in testnih postopkov za okoljsko testiranje.

Vendar pa morata biti EDA in Nato previdna, da ne bi podcenila tveganj, ki izhajajo iz večje skupne standardizacije. Čeprav obrambno naročanje zagotavlja ekonomijo obsega, lahko ustvarja bolj konkurenčen obrambni trg in znižuje cene, pa je lahko tudi kontraproduktivno. Zakaj? Če postane ta proces povsem svoboden, lahko namesto v konkurenco vodi v oligopole ali celo monopole na trgu ter s tem povzroči manjšo konkurenco in višje cene.

© Reuters/David Lewis

Poleg tega pretirana standardizacija in harmonizacija lahko škodita inovativnosti ter povečata verjetnost »kritične točke odpovedi sistema«. Zato je opredelitev pravega ravnovesja na področju obrambe in varnosti pomembnejša kot kjer koli drugod.

Na srečo se razvoja zmogljivosti Nata in agencije EDA pogosto medsebojno dopolnjujeta.

Tako na primer za reševanje obojestranskih problemov glede razpoložljivosti helikopterjev obe organizaciji usklajujeta svoje delo z državami članicami z razvijanjem dodatnih zmogljivosti za zračni prevoz na prihodnjih misijah.

EDA je pomagala češkim posadkam helikopterjev Mi izboljšati njihove veščine na bolj zahtevnem terenu z izvajanjem taktičnega usposabljanja za helikopterske posadke. Večnacionalna gorska vaja agencije EDA »Gap 09: Multinational Mountain Exercise«, v kateri so sodelovali strokovnjaki iz Združenega kompetenčnega centra za zračno moč (Joint Air Power Competence Centre - JAPCC/NATO), je bila protiutež za Natovo pobudo ‘HIP Helicopter Task Force’.

Večnacionalni Natov projekt pod vodstvom Češke naj bi povečal zmogljivosti koalicije za zračni prevoz med razmeščanjem sil znotraj vojskovališča, saj bi helikopterske zmogljivosti uporabljali skupaj z državami, ki jih same nimajo.

Razvoja zmogljivosti Nata in agencije EDA se pogosto medsebojno dopolnjujeta.

Boljši skupaj

Ko je bila EDA ustanovljena, so se nekateri spraševali, ali potrebujemo še eno birokracijo na področju varnosti. Spraševali so, ali ne bi bilo morda bolj učinkovito, če bi za uresničevanje strateških ciljev EU uporabili Nato.

Vendar pa sta Nato in EDA uspela razviti skupen pristop na več področjih. Primer je zaščita pred JRKB (jedrskimi, radiološkimi, kemičnimi in biološkimi) grožnjami, kjer se agencija bolj osredotoča na biološke, Nato pa bolj na kemične grožnje.

Če bosta ti dve organizaciji razvili dolgoročno sinergijo, bi lahko postali izvrsten zgled konstruktivne skupne rabe javnih sredstev.

Čeprav utegne biti osnovni razlog finančna kriza, pa se vseeno zdi, da so zdaj obrambne in varnostne zmogljivosti razumljene kot kolektivna dobrina, kjer prevladujoča strategija ni igra z ničelno vsoto.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink