Lizbona: popolni kraj za rojstvo novega strateškega koncepta Nata?

Get the Flash Player to see this player.

Nekateri od glavnih svetovnih voditeljev so prispeli v Lizbono, da bi zakoličili nov strateški koncept Nata, v Reviji NATO pa smo preučili, zakaj je lahko to mesto popolni kraj za podpis koncepta.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Nekateri od glavnih svetovnih

voditeljev so prispeli v Lizbono,

da bi zakoličili nov

strateški koncept Nata,

v Reviji NATO pa smo preučili,

zakaj je lahko to mesto popolni kraj

za podpis koncepta.

Gre za mesto,

ki, podobno kot novi strateški koncept,

združuje staro z novim.

Tako kot Nato gradi

svoj novi dokument,

je tudi Lizbona znana

po svojih gradnjah.

Pa ne le po stavbah.

V tem mestu sta bili podpisani

dve ključni pogodbi EU.

Zdaj pa je na vrsti Nato. In ko se tokrat

številni voditelji vračajo v Lizbono,

je to mesto polno zgovornih opomnikov,

ki spominjajo na to, kako so se

nekatera varnostna vprašanja spremenila.

Nekatera pa se niso.

To mesto že iz izkušenj

pozna pomen varnosti.

Skozi stoletja

so ga večkrat napadli

številni narodi,

vključno z Rimljani in Mavri.

Mesto se je zaščitilo z izgradnjo

trdnjav, vključno s slavno

Castelo di São Jorge.

Vendar so se časi spremenili.

To, na primer, je bila popolna

obrambna točka v preteklih stoletjih:

blizu morja za trgovanje, obramba višje ležečega ozemlja

je bila preprosta, razgled je segal milje daleč.

Vendar pa so v 21. stoletju

te značilnosti manj relevantne.

Danes je požarni zid velikokrat

pomembnejši od mestnega obzidja.

Vendar pa niso vse grožnje

iz starih časov popolnoma izginile,

celo v tem sodobnem,

globaliziranem svetu ne.

Ni boljšega kraja za prikaz

globaliziranega, medsebojno

povezanega sveta kot je pristanišče.

Tukaj v Lizboni ladje

z vsega sveta sodelujejo v

90% svetovne trgovine,

ki se odvija po morju.

Ta številka je neznansko poskočila,

ko so se odprla nova tržišča.

Vendar pa poleg ponazoritve

razvoja, ki ga je prinesla globalizacija,

pristanišča spominjajo na to,

da nekatere grožnje še niso izginile

in so se do sodobnih časov

samo spreminjale.

Na primer, pred stoletji so bile ladje,

ki so zapuščale lizbonsko pristanišče,

zelo pozorne

na možne piratske napade.

In tudi danes so ladje, ki

zapuščajo lizbonsko pristanišče,

še vedno pozorne na novo vrsto

piratskih napadov, čeprav bolj sodobno in oddaljeno,

vendar grožnja danes še vedno obstaja.

Lizbona pa je tudi zelo

navajena kriznega upravljanja,

saj je preživela več potresov,

največjega leta 1755.

In končno, Lizbona je

najbolj zahodna evropska prestolnica.

Glede na to, da njen spomenik

Jezusu gleda na Atlantik,

k svojemu dvojniku na drugi strani,

se bo mnogim zdelo primerno,

da se naslednja stopnja zavezništva

podpiše ob obali Lizbone.

Nekateri od glavnih svetovnih

voditeljev so prispeli v Lizbono,

da bi zakoličili nov

strateški koncept Nata,

v Reviji NATO pa smo preučili,

zakaj je lahko to mesto popolni kraj

za podpis koncepta.

Gre za mesto,

ki, podobno kot novi strateški koncept,

združuje staro z novim.

Tako kot Nato gradi

svoj novi dokument,

je tudi Lizbona znana

po svojih gradnjah.

Pa ne le po stavbah.

V tem mestu sta bili podpisani

dve ključni pogodbi EU.

Zdaj pa je na vrsti Nato. In ko se tokrat

številni voditelji vračajo v Lizbono,

je to mesto polno zgovornih opomnikov,

ki spominjajo na to, kako so se

nekatera varnostna vprašanja spremenila.

Nekatera pa se niso.

To mesto že iz izkušenj

pozna pomen varnosti.

Skozi stoletja

so ga večkrat napadli

številni narodi,

vključno z Rimljani in Mavri.

Mesto se je zaščitilo z izgradnjo

trdnjav, vključno s slavno

Castelo di São Jorge.

Vendar so se časi spremenili.

To, na primer, je bila popolna

obrambna točka v preteklih stoletjih:

blizu morja za trgovanje, obramba višje ležečega ozemlja

je bila preprosta, razgled je segal milje daleč.

Vendar pa so v 21. stoletju

te značilnosti manj relevantne.

Danes je požarni zid velikokrat

pomembnejši od mestnega obzidja.

Vendar pa niso vse grožnje

iz starih časov popolnoma izginile,

celo v tem sodobnem,

globaliziranem svetu ne.

Ni boljšega kraja za prikaz

globaliziranega, medsebojno

povezanega sveta kot je pristanišče.

Tukaj v Lizboni ladje

z vsega sveta sodelujejo v

90% svetovne trgovine,

ki se odvija po morju.

Ta številka je neznansko poskočila,

ko so se odprla nova tržišča.

Vendar pa poleg ponazoritve

razvoja, ki ga je prinesla globalizacija,

pristanišča spominjajo na to,

da nekatere grožnje še niso izginile

in so se do sodobnih časov

samo spreminjale.

Na primer, pred stoletji so bile ladje,

ki so zapuščale lizbonsko pristanišče,

zelo pozorne

na možne piratske napade.

In tudi danes so ladje, ki

zapuščajo lizbonsko pristanišče,

še vedno pozorne na novo vrsto

piratskih napadov, čeprav bolj sodobno in oddaljeno,

vendar grožnja danes še vedno obstaja.

Lizbona pa je tudi zelo

navajena kriznega upravljanja,

saj je preživela več potresov,

največjega leta 1755.

In končno, Lizbona je

najbolj zahodna evropska prestolnica.

Glede na to, da njen spomenik

Jezusu gleda na Atlantik,

k svojemu dvojniku na drugi strani,

se bo mnogim zdelo primerno,

da se naslednja stopnja zavezništva

podpiše ob obali Lizbone.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink