Stopimo skupaj: zakaj pristopati celostno?

Get the Flash Player to see this player.

Eden od ciljev Natovega vrha v Lizboni je bil poiskati boljšo usklajenost med vojaškimi in civilnimi organizacijemi. Zakaj? Ker rezultati koristijo vsem.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Eden od ciljev

lizbonskega vrha je bil poiskati

boljšo usklajenost med

vojaškimi in civilnimi organizacijami.

Zakaj? Ker rezultati

koristijo vsem.

Katere pa so te koristi?

Zdravniška oskrba.

- Čista voda in elektrika.

Finančna podpora

za izgradnjo fizične infrastrukture.

Osnovno zdravstveno varstvo.

Ali lahko moj otrok hodi v šolo?

Posebni predstavnik

Združenih narodov v Afganistanu

je Staffan de Mistura.

Priča je bil mnogim spopadom

po svetu in to več desetletij.

Na katerem področju

bi imel Afganistan največjo korist

od bolj povezanega pristopa?

Brez dvoma upravljanje,

ki je bistvo vsega.

Drugače povedano, če vidite,

da neka provinca ali okrožje prehaja

iz vojaških rok, npr. skupin PRT,

v civilne,

in iz teh civilnih v afganistanske,

je glavno vprašanje:

bo guverner sposoben

s tem upravljati?

V žargonu se temu usklajevanju

reče celostni pristop.

Ampak kaj to pomeni?

Celostni pristop pomeni,

da se Nato

kot lego kocka sestavi

z drugimi organizacijami, kot so EU,

OZN, pa tudi Svetovna banka

ali velike nevladne organizacije.

Mislim, da z leti,

potem ko je Norveška med prvimi govorila

o celostnem pristopu,

opažamo, da se je vse več

držav tega začelo zavedati

in zaznalo potrebo po tem.

Kako se je celostni pristop

obnesel v Afganistanu

in katere so bile težave?

Izziv pri usklajevanju

take operacije,

tako na civilni

kot na vojaški strani, je bil ogromen.

Usklajevanje se da izboljšati

in ga je treba izboljšati.

Kako to narediti, če zmogljivosti prispeva

več kot 50 suverenih držav,

na desetine mednarodnih organizacij,

na stotine nevladnih organizacij...

To je zapletena naloga.

Nato je zavezan

celostnemu pristopu

tudi v svojem novem poslanstvu.

Misija v Afganistanu prehaja

v fazo z večjim težiščem na prenosu odgovornosti.

Kako pomemben bo torej

celostni pristop

pri tem prenosu odgovornosti v Afganistanu?

Ključnega pomena bo.

Ključno pa bo tudi

usklajevanje med

tujci in Afganistanci.

Konec koncev

je usposabljanje namenjeno Afganistancem.

Izkušnje iz Afganistana so tiste,

zaradi katerih je

celostni pristop

omenjen v strateškem konceptu.

Nekatere organizacije so daleč

bolj vešče ali bolj zainteresirane

ali pa sposobne na določenih področjih.

Pri volitvah je to seveda OZN,

vse bolj pa skupaj z EU.

Pri usposabljanju policije

sta to Nato in EU.

Pri usposabljanju vojske

je to bolj Isaf.

A ne pozabite,

da celostni pristop

ni nova ideja,

samo njen čas je zdaj napočil.

Bil sem v 18 konfliktnih okoljih

in spomnim se, da sem prvič

videl kombinacijo

vojaških in civilnih znanj

v času lakote v Etiopiji leta 1984,

ko sem sam

organiziral operacije metanja pomoči iz zraka

Nata in takratnega Varšavskega pakta,

in to skupaj.

Ta pristop lahko privede

do drugačnega načina razmišljanja

pri načrtovanju prihodnjih operacij.

Pred začetkom vojaške operacije

je treba razmisliti,

kako lahko vključimo civilne organizacije

in organizacije za razvojno pomoč

ter izvedemo skupno operacijo,

ki ni zgolj vojaška

ali civilna, ampak to naredimo skupaj.

Celostni pristop:

logična ideja z mnogimi koristmi

in veliko podpore.

Preostane le še odločitev,

kdo usklajuje kaj in koga.

In prav tu utegnejo prežati težave.

Ne pozabite,

nihče ne mara, da ga drugi usklajujejo.

Eden od ciljev

lizbonskega vrha je bil poiskati

boljšo usklajenost med

vojaškimi in civilnimi organizacijami.

Zakaj? Ker rezultati

koristijo vsem.

Katere pa so te koristi?

Zdravniška oskrba.

- Čista voda in elektrika.

Finančna podpora

za izgradnjo fizične infrastrukture.

Osnovno zdravstveno varstvo.

Ali lahko moj otrok hodi v šolo?

Posebni predstavnik

Združenih narodov v Afganistanu

je Staffan de Mistura.

Priča je bil mnogim spopadom

po svetu in to več desetletij.

Na katerem področju

bi imel Afganistan največjo korist

od bolj povezanega pristopa?

Brez dvoma upravljanje,

ki je bistvo vsega.

Drugače povedano, če vidite,

da neka provinca ali okrožje prehaja

iz vojaških rok, npr. skupin PRT,

v civilne,

in iz teh civilnih v afganistanske,

je glavno vprašanje:

bo guverner sposoben

s tem upravljati?

V žargonu se temu usklajevanju

reče celostni pristop.

Ampak kaj to pomeni?

Celostni pristop pomeni,

da se Nato

kot lego kocka sestavi

z drugimi organizacijami, kot so EU,

OZN, pa tudi Svetovna banka

ali velike nevladne organizacije.

Mislim, da z leti,

potem ko je Norveška med prvimi govorila

o celostnem pristopu,

opažamo, da se je vse več

držav tega začelo zavedati

in zaznalo potrebo po tem.

Kako se je celostni pristop

obnesel v Afganistanu

in katere so bile težave?

Izziv pri usklajevanju

take operacije,

tako na civilni

kot na vojaški strani, je bil ogromen.

Usklajevanje se da izboljšati

in ga je treba izboljšati.

Kako to narediti, če zmogljivosti prispeva

več kot 50 suverenih držav,

na desetine mednarodnih organizacij,

na stotine nevladnih organizacij...

To je zapletena naloga.

Nato je zavezan

celostnemu pristopu

tudi v svojem novem poslanstvu.

Misija v Afganistanu prehaja

v fazo z večjim težiščem na prenosu odgovornosti.

Kako pomemben bo torej

celostni pristop

pri tem prenosu odgovornosti v Afganistanu?

Ključnega pomena bo.

Ključno pa bo tudi

usklajevanje med

tujci in Afganistanci.

Konec koncev

je usposabljanje namenjeno Afganistancem.

Izkušnje iz Afganistana so tiste,

zaradi katerih je

celostni pristop

omenjen v strateškem konceptu.

Nekatere organizacije so daleč

bolj vešče ali bolj zainteresirane

ali pa sposobne na določenih področjih.

Pri volitvah je to seveda OZN,

vse bolj pa skupaj z EU.

Pri usposabljanju policije

sta to Nato in EU.

Pri usposabljanju vojske

je to bolj Isaf.

A ne pozabite,

da celostni pristop

ni nova ideja,

samo njen čas je zdaj napočil.

Bil sem v 18 konfliktnih okoljih

in spomnim se, da sem prvič

videl kombinacijo

vojaških in civilnih znanj

v času lakote v Etiopiji leta 1984,

ko sem sam

organiziral operacije metanja pomoči iz zraka

Nata in takratnega Varšavskega pakta,

in to skupaj.

Ta pristop lahko privede

do drugačnega načina razmišljanja

pri načrtovanju prihodnjih operacij.

Pred začetkom vojaške operacije

je treba razmisliti,

kako lahko vključimo civilne organizacije

in organizacije za razvojno pomoč

ter izvedemo skupno operacijo,

ki ni zgolj vojaška

ali civilna, ampak to naredimo skupaj.

Celostni pristop:

logična ideja z mnogimi koristmi

in veliko podpore.

Preostane le še odločitev,

kdo usklajuje kaj in koga.

In prav tu utegnejo prežati težave.

Ne pozabite,

nihče ne mara, da ga drugi usklajujejo.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink