JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
O REVIJI NATO
SPREJEMANJE PRISPEVKOV
AVTORSKE PRAVICE
UREDNIŠKA EKIPA
 RSS
POŠLJI TA ČLANEK PRIJATELJU
NAROČI SE NA REVIJO NATO
  

Nova polja smrti?

© Reuters/Stringer Afghanistan

Gretchen Peters je bila več kot desetletje dopisnica iz Pakistana in Afganistana. V tem prispevku trdi, da se je treba proti talibanom in Al Kaidi v teh dveh državah boriti predvsem tako, da jih odrežemo od denarja, ki je povezan z drogami.

Po zadnjem poročilu Odbora za zunanje zadeve senata ZDA ameriške obveščevalne službe še vedno verjamejo, da so donacije premožnih simpatizerjev v Zalivu glavni vir sredstev talibanov, Al Kaide in drugih skrajnih skupin, ki delujejo vzdolž afganistansko-pakistanske meje.

Če pa analiziramo njihove osnovne vsakodnevne aktivnosti, pridemo do drugačnih zaključkov. Naj gre za zaščito trgovanja z opijem, sodelovanje pri ugrabitvah, bančne rope, nezakonito trgovanje z orožjem, izsiljevanje ali trgovanje z ljudmi, je obnašanje takfiri skupin na obeh straneh meje danes bolj podobno mafijskemu kot mudžahedinskemu.

O širšem uporništvu ob afganistansko-pakistanski meji je težko posploševati, saj na obeh straneh Durandove mejne črte deluje veliko različnih protivladnih skupin, ki se ne obnašajo vedno na enak način. Še vedno poročajo o skrajnih voditeljih, ki terjajo – in prejemajo – gotovinske prispevke od podpornih članov skupnosti.

Vendar pa se zdi, da protivladne skupine ob afganistansko-pakistanski meji vsakodnevno posvečajo vedno več energije sodelovanju pri nezakonitih načinih pridobivanja denarja. Vpletenost v kriminal pa spreminja tako njihovo strategijo na vojskovališču kot tudi prvotno naravo širšega upora.

Vedno več je dokazov za to, da nekateri afganistanski talibanski poveljniki nadzirajo pošiljke drog, ko te zapuščajo afganistansko ozemlje, kar kaže na to, da gibanje širi svoje območje kriminalnega vpliva.

Preobrazba upornikov vzdolž afganistansko-pakistanske meje ni niti nova niti edina: v celotni zgodovini in po vsem svetu so se uporniki in teroristične skupine stalno zatekali h kriminalu, da bi si zagotovili podporo za svoje aktivnosti. In sčasoma so zaslužki s kriminalom zmanjšali stopnjo predanosti prvotni ideologiji. Farc, Ira in Hezbolah so doživele podobno metarmofozo, morda najbolj znan primer iz zgodovine pa je sicilijanska mafija, ki je začela podobno kot talibani – z zaščito etnične skupnosti pred izpadi lokalnih vodij.

© Reuters/Stringer Afghanistan

V južnem in jugozahodnem Afganistanu, kjer talibani ščitijo in obdavčujejo več milijard dolarjev vreden trg opija, so uporniki od leta 2001 povečali svojo vpletenost v trgovino.

Na začetku so se talibanski poveljniki večinoma omejevali na obdavčevanje pošiljk drog, ki so potovale čez njihovo območje nadzora, kasneje pa so začeli zagotavljati zaščito pošiljk drog in obratov za prečiščevanje heroina. Danes pa ni nič nenavadnega, če slišimo o talibanskih poveljnikih, ki vodijo lastne obrate, katerih število se je na ozemlju pod nadzorom upornikov vrtoglavo povzpelo.

Vedno več je tudi dokazov za to, da nekateri afganistanski talibanski poveljniki nadzirajo pošiljke drog, ko te zapuščajo afganistansko ozemlje, kar kaže na to, da gibanje širi svoje območje kriminalnega vpliva.

Čeprav so talibanski poveljniki prepredli svoje aktivnosti po celotni trgovini z opijem, še vedno ni pravilno trditi, da talibani nadzirajo tržišče drog. Mamilarski karteli, ki se večinoma nahajajo v Pakistanu in so odvisni od sodelovanja tako s protidržavnimi kot državnimi akterji, ohranjajo še naprej ključno vlogo pri sprejemanju odločitev in imajo največje dobičke.

Temeljno vprašanje, ki si ga morajo postaviti zahodne obveščevalne službe, je, kaj namerava narediti talibansko vodstvo z ogromnimi vsotami, ki jih dobi od trgovine z drogami in drugih kriminalnih dejanj.

In čeprav je očitno, da se vedno več talibanskih poveljnikov s tem ukvarja predvsem zaradi denarja, bi bilo napačno sklepati, da je gibanje kot celota opustilo svoj cilj, ki je izgnati Zahodne sile iz Afganistana. Namesto tega bi bilo bolj pravilno reči, da afganistanskim talibanom še vedno poveljuje majhno jedro resničnih privržencev, in da so dokazi, da ti poveljniki razkošno živijo od zaslužkov, ki jih dobijo s ščitenjem in obdavčevanjem trgovine z mamili, nezadostni.

Temeljno vprašanje, ki si ga morajo postaviti zahodne obveščevalne službe je, kaj namerava narediti talibansko vodstvo z ogromnimi vsotami, ki jih dobi od trgovine z drogami in drugih kriminalnih dejanj – in ki po mojih ocenah znašajo kar pol milijarde dolarjev na leto.

Droge pa niso edini vir ogromnih zaslužkov s kriminalom. Od 2001 poveljniki in skupine taqfiri na obeh straneh Durandove mejne črte povečujejo svojo vpletenost v široko paleto kriminalnih aktivnosti. Vse več je ugrabitev, pri katerih sodelujejo kriminalne tolpe in uporniške skupine, ki odpeljejo premožne poslovneže in jih nato prodajo nazaj njihovim družinam.

V preteklosti so žrtve ugrabitev pogosto obglavili pred kamerami in tako poslali politično sporočilo. Najbolj poznan je primer poročevalca Wall Street Journala, Daniela Pearla. Novejša ugrabitev dopisnika New York Timesa Davida Rohdeja je pokazala, da je zaslužek postal osrednji motiv. Kot je poročala FATA (plemenska območja v Pakistanu pod zvezno upravo), so uporniki, ki so na začetku zajeli Rohdeja, za njegovo izpustitev zahtevali 28 milijonov USD.

© Reuters/Goran Tomasevic

Drugod na bojišču se uporniki ukvarjajo s tihotapljanjem lesa, trgovino z ljudmi in prodajo smaragdov na črnem trgu. V nekaterih primerih so se uporniki zatekli k bančnim ropom: tako so bojevniki, zvesti umrlemu pakistanskemu talibanskemu voditelju Baitullahu Mehsudu, na primer oropali avtomat za menjavo denarja v južnem pristaniškem mestu Karači in nato denar pretihotapili vse do območja FATA.

Način komuniciranja med različnimi skupinami je podoben načinu, ki ga uporabljajo mafijske kriminalne družine. Včasih sodelujejo, spet drugič se bojujejo, kakor se je zgodilo med nedavnim bojem za premoč v južnem Vaziristanu, ki je sledil uboju Mehsuda.

Kadar se uporniki in frakcije taqfiri medsebojno bojujejo ali kadar gre za bitke med frakcijami, je v veliko primerih v središču boj za denar. Da bi rešili ta problem, različne skupine sklicujejo redne sestanke na visoki ravni, kjer odločajo o tem, kdo ima pravico do zaslužka in na katerem ozemlju.

Kadar različne skupine sodelujejo, je njihov cilj običajno zaslužiti denar. Po nekaterih poročilih so preboj pakistanskih talibanov v severozahodne dele te države delno financirale druge veje širšega uporniškega gibanja. Eden od mojih raziskovalcev se je pred kratkim pogovarjal z nižjimi operativci v Bajaurju, ki so mu povedali, da so uzbeški in afganistanski bojevniki začeli prihajati s kovčki, polnimi denarja - očitno zato, da bi pomagali plačati operacije v Svatu in Bunerju.

Vedno več znakov kaže na to, da imajo nekateri bojevniki v Afganistanu zveze s kriminalnimi pouličnimi tolpami na Zahodu.

Podobna poročila prihajajo iz province Kunduz na severu Afganistana, kjer je v zadnjih mesecih prišlo do eksplozije talibanskih aktivnosti. Enemu od mojih raziskovalcev je od lokalnih oblasti prišlo na uho, da so uzbeški bojevniki svetovali afganistanskim talibanom med njihovim prebojem nazaj v provinco.

Uslužbenci ZDA, ki sledijo skupini HIG (Hezb-e-Islami Gulbuddin) v vzhodnem Afganistanu, so naleteli na dokaze, da tuji bojevniki, ki delujejo na tem območju, usmerjajo denar do bojevnikov v Čečeniji in osrednji Aziji. Morda pa so še bolj zaskrbljujoči vedno močnejši znaki, da imajo nekateri bojevniki v Afganistanu zveze s kriminalnimi pouličnimi tolpami na Zahodu.

Iz zadnjega poročila senata ZDA je razvidno tudi, da ameriški obveščevalci še vedno menijo, da Al Kaida nima nobene vloge – in nobenih zaslužkov – pri afganistanski trgovini z mamili in drugih kriminalnih aktivnostih. Menim, da to ne drži.

Med celotno raziskavo za Semena terorja sem prihajala do dokazov, da so voditelji Al Kaide in tuji bojevniki, tesno povezani z njimi, zlasti pa uzbekistansko islamsko gibanje, imeli vlogo koordinatorjev. Nikoli nisem naletela na veliko dokazov o tem, da bi Al Kaida sodelovala v operativnem delu trgovine z mamili – kot je koordinacija pošiljk drog ali obratovanje heroinskih laboratorijev. Kljub temu pa je bilo očitno, da so višji pripadniki Al Kaide vzpostavili in vzdrževali stike, ki so omogočali velike posle z mamili vzdolž plemenskih črt ter območnih in državnih meja.

Obveščevalna skupnost bi ravnala bolj modro, če bi svoja prizadevanja usmerila na odkrivanje in onemogočanje denarnih tokov, ki vodijo do upornikov, skrajnežev in terorističnih skupin.

Obveščevalna skupnost bi ravnala bolj modro, če bi svoja prizadevanja usmerila na odkrivanje in onemogočanje denarnih tokov, ki vodijo do upornikov, skrajnežev in terorističnih skupin (in, seveda podkupljenih državnih uradnikov), namesto da razpravlja o tem, ali imajo teroristične skupine korist od kriminalnih aktivnosti ali da poskuša ovrednotiti odstotek denarja, ki izvira iz kriminala. Zmanjšanje sovražnikovih virov financiranja ob hkratnem izboljševanju upravljanja sta najpomembnejša stebra vsake protiuporniške akcije, pri čemer Afganistan in Pakistan nista nikakršna izjema.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink