Je časovna umestitev vse?

Get the Flash Player to see this player.

Isti koncept, različni vidiki: video posnetek 2

Kako bo časovna umestitev tega novega strateškega koncepta vplivala na končni izid? Se bo znal spopasti z grožnjami prihodnjih desetletij? Kako bo spremenil način sodelovanja mednarodnih organizacij? In kaj bodo njegove spremembe pomenile za pripadnice in pripadnike v uniformi? Vsa ta vprašanja so obravnavana v nadaljevanju.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Isti koncept, različni vidiki

Kako bo časovna umestitev tega novega strateškega koncepta vplivala na končni izid? Se bo znal spopasti z grožnjami prihodnjih desetletij? Kako bo spremenil način sodelovanja mednarodnih organizacij? In kaj bodo njegove spremembe pomenile za pripadnice in pripadnike v uniformi? Vsa ta vprašanja so obravnavana v nadaljevanju.

Natov novi strateški koncept je predmet razprave

sredi najhujše finančne krize zadnjih desetletij.

Kako bo to vplivalo na odločitve o prihodnji usmeritvi Nata?

Pravijo, da je kriza vedno tudi priložnost,

in mislim, da bi krizo morali izkoristiti za realistično oceno naših zmožnosti.

Mi nosimo odgovornost

in ta ni nič manjša ali bolj omejena zaradi krize.

Pravzaprav veliko slabše ne more biti.

Če torej lahko izpolnite zahteve s proračuni, ki jih imate zdaj,

potem boste lahko zagotovili sposobnost

izvajanja te strategije tudi, ko si bo gospodarstvo opomoglo.

Pa ne gre samo za pomanjkanje denarja,

verjetno je tudi, da bodo obrambni izdatki še zlasti pripravna tarča krčenja sredstev.

Zdaj je še zlasti težko,

ker bodo obrambni proračuni v demokratičnih državah verjetno

nesorazmerno trpeli v primerjavi z drugimi proračuni.

Neizogibno je, da bo prišlo do določenega vpliva

omejenih obrambnih sredstev na ambicije.

In tu moramo biti realistični

in morda pozorno proučiti to celotno vprašanje ambicij.

Kriza bo koristna, ker se določene stvari enostavno ne bodo zgodile.

Pa če nam je to všeč ali ne.

Nekatere razkošne ideje o zmogljivostih za projiciranje sile na velike razdalje,

hitro in v velikem število... To se enostavno ne bo zgodilo. Če nam je všeč ali ne.

To bo prisililo zaveznice, da se nekaterih osnovnih stvari lotijo drugače.

Nekateri pravijo, da zdaj, ko večina Natovih zaveznic že porabi manj od dogovorjenega,

ni pravi čas za nadaljnje krčenje.

Morda nas je med zaveznicami šest, ki dosegamo dogovorjena dva odstotka.

Polovica zaveznic porabi pol svojega proračuna za kadre.

Tisto malo razpoložljivega denarja, ki ga imajo,

mora iti za plačevanje operacij v Afganistanu.

To pa pomeni žrtvovati posodabljanje ter raziskave in razvoj.

Sam bi priporočil, da gremo naprej, in ponovno spodbudimo voditelje držav,

da svojim finančnim ministrom naročijo,

naj podprejo svoje obrambne ministre s sredstvi.

Da dajo to začetno zavezo zdaj. Kasnejši stroški bodo veliko manjši.

Finančna kriza je dejavnik, vendar pa z njo ne smemo pretiravati.

Po mojem finančna kriza ali recesija

ne more biti izgovor za nesposobnost delovanja.

Vemo, da različne države prispevajo različno.

Gre bolj za vprašanje politične volje kot pa finančnih omejitev.

Ne gre samo za denar. V veliki meri gre za solidarnost zavezništva.

Američani so jasno povedali:

Tisti, ki ne morejo poslati sil v Afganistan, lahko storijo kaj drugega.

Tako da, res je, denar je tema...

Zdaj ga ni več, zato moramo razmišljati... Pritoževanje ne pomaga.

Obstajajo pa prednosti, ki jih prinaša pregled Natovega strateškega koncepta.

Imamo eno pomembno prednost. Ta razprava teče

v pogojih veliko boljšega čezatlantskega ozračja.

Sprememba vlad na obeh straneh Atlantika,

dejstvo, da se je Francijo polnopravno vrnila v Nato,

to je ustvarilo bolj prizanesljivo... bolj prizanesljivo ozračje.

V preteklih petih ali šestih letih je preteklo veliko hude krvi.

Prišlo je do spremembe na vodilnih položajih v primerjavi s hudimi časi kmalu po letu 2000.

Obama ni Bush, Sarkozy ni Chirac,

Merklova ni Schroeder.

In zato mislim, do so zvezde v pravi konstelaciji

za nov koncept in večjo jasnost,

in za to, da bo javnost dobila več razlogov za podporo Natu.

Natov novi strateški koncept je predmet razprave

sredi najhujše finančne krize zadnjih desetletij.

Kako bo to vplivalo na odločitve o prihodnji usmeritvi Nata?

Pravijo, da je kriza vedno tudi priložnost,

in mislim, da bi krizo morali izkoristiti za realistično oceno naših zmožnosti.

Mi nosimo odgovornost

in ta ni nič manjša ali bolj omejena zaradi krize.

Pravzaprav veliko slabše ne more biti.

Če torej lahko izpolnite zahteve s proračuni, ki jih imate zdaj,

potem boste lahko zagotovili sposobnost

izvajanja te strategije tudi, ko si bo gospodarstvo opomoglo.

Pa ne gre samo za pomanjkanje denarja,

verjetno je tudi, da bodo obrambni izdatki še zlasti pripravna tarča krčenja sredstev.

Zdaj je še zlasti težko,

ker bodo obrambni proračuni v demokratičnih državah verjetno

nesorazmerno trpeli v primerjavi z drugimi proračuni.

Neizogibno je, da bo prišlo do določenega vpliva

omejenih obrambnih sredstev na ambicije.

In tu moramo biti realistični

in morda pozorno proučiti to celotno vprašanje ambicij.

Kriza bo koristna, ker se določene stvari enostavno ne bodo zgodile.

Pa če nam je to všeč ali ne.

Nekatere razkošne ideje o zmogljivostih za projiciranje sile na velike razdalje,

hitro in v velikem število... To se enostavno ne bo zgodilo. Če nam je všeč ali ne.

To bo prisililo zaveznice, da se nekaterih osnovnih stvari lotijo drugače.

Nekateri pravijo, da zdaj, ko večina Natovih zaveznic že porabi manj od dogovorjenega,

ni pravi čas za nadaljnje krčenje.

Morda nas je med zaveznicami šest, ki dosegamo dogovorjena dva odstotka.

Polovica zaveznic porabi pol svojega proračuna za kadre.

Tisto malo razpoložljivega denarja, ki ga imajo,

mora iti za plačevanje operacij v Afganistanu.

To pa pomeni žrtvovati posodabljanje ter raziskave in razvoj.

Sam bi priporočil, da gremo naprej, in ponovno spodbudimo voditelje držav,

da svojim finančnim ministrom naročijo,

naj podprejo svoje obrambne ministre s sredstvi.

Da dajo to začetno zavezo zdaj. Kasnejši stroški bodo veliko manjši.

Finančna kriza je dejavnik, vendar pa z njo ne smemo pretiravati.

Po mojem finančna kriza ali recesija

ne more biti izgovor za nesposobnost delovanja.

Vemo, da različne države prispevajo različno.

Gre bolj za vprašanje politične volje kot pa finančnih omejitev.

Ne gre samo za denar. V veliki meri gre za solidarnost zavezništva.

Američani so jasno povedali:

Tisti, ki ne morejo poslati sil v Afganistan, lahko storijo kaj drugega.

Tako da, res je, denar je tema...

Zdaj ga ni več, zato moramo razmišljati... Pritoževanje ne pomaga.

Obstajajo pa prednosti, ki jih prinaša pregled Natovega strateškega koncepta.

Imamo eno pomembno prednost. Ta razprava teče

v pogojih veliko boljšega čezatlantskega ozračja.

Sprememba vlad na obeh straneh Atlantika,

dejstvo, da se je Francijo polnopravno vrnila v Nato,

to je ustvarilo bolj prizanesljivo... bolj prizanesljivo ozračje.

V preteklih petih ali šestih letih je preteklo veliko hude krvi.

Prišlo je do spremembe na vodilnih položajih v primerjavi s hudimi časi kmalu po letu 2000.

Obama ni Bush, Sarkozy ni Chirac,

Merklova ni Schroeder.

In zato mislim, do so zvezde v pravi konstelaciji

za nov koncept in večjo jasnost,

in za to, da bo javnost dobila več razlogov za podporo Natu.

Video posnetki v Isti koncept, različni vidiki:

1. Spopad miselnosti

2. Je časovna umestitev vse?

3. Nova doba, nove grožnje, novi odzivi

4. Kaj pomeni za vojsko?

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink