Madeleine K. Albright, predsednica Natove strokovne skupine za strateški koncept

Get the Flash Player to see this player.

Stališča in intervjuji: video posnetek 1

Kakšna so osebna mnenja nekaterih izmed tistih, ki so povezani s pripravo novega strateškega koncepta? Kako daleč lahko gre? V nadaljevanju ponujamo osebne intervjuje z nekaterimi ključnimi akterji.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Stališča in intervjuji

Kakšna so osebna mnenja nekaterih izmed tistih, ki so povezani s pripravo novega strateškega koncepta? Kako daleč lahko gre? V nadaljevanju ponujamo osebne intervjuje z nekaterimi ključnimi akterji.

Gospa ministrica, zakaj prav zdaj

novi strateški koncept Nata?

In kakšna je vloga

strokovne skupine, ki jo vodite?

Zadnji strateški koncept

je nastal leta 1999, pred desetimi leti,

in ob 60. obletnici Nata

v Strasbourgu in Kehlu

so se vodje držav odločili,

da bi bilo primerno

imeti nov koncept za spopadanje

z vprašanji 21. stoletja.

Nato je izjemno zavezništvo,

ki se je začelo leta 1949

in skozi leta spreminjalo

svoje pristojnosti in naloge,

da bi se prilagodilo dogajanju,

zato je bilo vsekakor logično,

da bi morali v 21. stoletju, leta 2009

začeti razmišljati

o novem strateškem konceptu.

Nekatera varnostna vprašanja,

s katerimi se mora ukvarjati Nato, so globalna.

V kolikšni meri nameravajo strokovnjaki

pridobiti stališča od zunaj oz. od znotraj?

No, želimo si začeti

s to skupino, ki je neodvisna.

Imenovali so nas sicer v naših državah,

vendar ne zastopamo

nacionalnih stališč.

In to je nekako osrednja skupina.

Ker pa so vprašanja globalna,

je pomembno

pridobiti veliko stališč od zunaj.

Poleg tega v skupini nimamo vseh,

ki so člani Nata,

tako da se bomo obrnili navzen.

Tako bomo razumeli tudi,

kako razmišlja preostali svet,

katera so aktualna vprašanja,

in ali so povezljiva

z odločitvami, ki pač bodo sprejete.

Številne trenutne in prihodnje varnostne grožnje

izhajajo iz nedržavnih akterjev.

Ali je naloga strateškega koncepta

pomagati Natu, da se posodobi,

kot zavezništvo držav,

za spopad s temi nedržavnimi grožnjami?

Naj vam povem, da se skupina še ni sestala.

Nočem vnaprej soditi,

kako se bomo lotili stvari,

vendar pa je mojem osebnem mnenju

zelo pomembno

razumeti, kateri so izzivi 21. stoletja,

in da so različni.

Nedržavni akterji dejansko

pomenijo popolnoma drugačen pristop.

Po drugi strani pa smo še vedno sistem,

ki temelji na državah,

in prav države,

v zavezništvu druga z drugo

ali preko mednarodnih organizacij,

se morajo spopadati z grožnjami.

Nedržavni akterji v mnogih pogledih

pomenijo številne izzive,

vendar morajo države ostati

glavna osnova za spopadanje z njimi.

Kako težko bo najti ravnovesje

med poudarkon na dolgoročnih grožnjah,

kot so podnebne spremembe,

in trenutno perečimi grožnjami,

kot je Afganistan?

To je eno od težkih vprašanj,

s katerimi se morajo na splošno ukvarjati snovalci politike.

Pravzaprav mi vsi,

bodisi v vladi ali izven nje,

ali strokovnjaki ali predstavniki držav,

moramo ugotoviti,

kako obvladovati nujne izzive

in obenem prevzeti

odgovornost za spoznanje,

da bodo prav dolgoročna vprašanja tista,

ki nas bodo najbolj tepla,

zato mislim,

da moramo to ugotoviti tako,

da določimo,

katera so nujna vprašanja,

hkrati pa z enim očesom

bdimo nad prihodnostjo,

in se zavedamo,

kateri bodo morda izzivi oskrbe z energijo,

ali kibernetski izzivi

ali okoljski izzivi,

cel niz vprašanj,

ki obstajajo,

in to bo poskušala

določiti skupina,

koliko moramo narediti. Mislim, da je

zelo pomembno gledati naprej.

Kar vseskozi

na splošno preseneča glede Nata,

ni to, proti čemu je,

ampak, za kaj je,

ter razumevanje,

kako mednarodna skupnost gleda na

prihodnje grožnje. Vendar moramo ugotoviti,

kako bomo delovali.

Rekli ste, da mora novi

strateški koncept vsebovati spoznanje,

da mora Nato sodelovati

in se včasih opreti na

druge organizacije,

kot so EU in OZN.

Ali lahko novi koncept

utre pot boljšemu usklajevanju?

To se navezuje

na vaše zadnje vprašanje.

Če pogledate trenutne,

srednjeročne in dolgoročne grožnje,

vidite, da jih ne more obvladati ena

sama organizacija ali država.

Razviti je treba številna partnerstva.

In OZN je zasnovana tako,

da prepoznava pomen

regionalnih organizacij.

Sodelovanje med EU in Natom

je seveda osrednjega pomena.

Obstajajo vidiki različnih nalog,

ki zahtevajo sodelovanje.

To je že dejstvo,

bodisi na Balkanu ali v Afganistanu.

Oblikovanje teh odnosov

bo torej del

tega, s čimer se bodo ubadali strokovnjaki

in očitno del tega,

kar mora obravnavati strateški koncept.

Če se bo kot del procesa strateškega koncepta

Nato moral spremeniti,

da bi lahko bolj celostno

sodeloval s temi organizacijami,

kakšna so zagotovila, da se bodo

tudi one podobno spremenile?

Ni jih.

Vendar menim, da mora priti do tega,

če bomo ravnali pravilno in

uspeli pritegniti druge države

ter nedržavne akterje

in preostale organizacije,

potem mislim, da nam bo uspelo

skupaj oblikovati veliko zamisli.

Drug zelo pomemben del je,

da naše javnosti

v celoti razumejo, kaj se dogaja.

Nato je zavezništvo demokratičnih držav.

Kar pomeni,

da javnost mora razumeti.

In veliko teh organizacij je demokratičnih,

to prav gotovo velja za EU,

zato potrebujemo

celosten dialog

o tem, kako bomo skupaj rasli

in kako bo to podprla naša javnost.

Kako usoden bo po vašem mnenju

ta koncept za prihodnost Nata?

Ali gre samo za posodobitev ali ponovno rojstvo?

No, v svojih govorih 7. julija sem rekla,

da ne gre za to, da bi vse podrli

in začeli znova.

Gre bolj za dodelavo.

Obstajajo pa temeljna vprašanja,

o katerih se bomo morali vsi pogovoriti,

saj se grožnje 21. stoletja

zelo razlikujejo

od tistih, zaradi katerih je Nato

sploh nastal.

Upam, da se bo strokovna skupina

ukvarjala z nekaterimi temeljnimi vprašanji,

a obenem ne pozabila na to,

kaj je bistvo Nata,

namreč zavezništvo držav

s podobnimi vrednotami,

ki jih povezujejo politični

in vojaški cilji.

Kar zadeva temeljna vprašanja,

koliko bodo v ospredju razprave

o 5. členu o kolektivni obrambi?

Mislim, da precej. Menim, da je 5. člen

bistven, vendar to velja tudi za 4. člen

o pomenu

posvetovanj in drugi deli.

Zelo zanimivo je to,

da če pogledate Washingtonsko pogodbo,

kako je eleganta

in kako premišljeno so prepleteni njeni členi,

in da se ne da kar...

Čeprav je 5. člen seveda

osrednjega pomena za koncept,

da temeljijo eden na drugem, in tako...

Upam, da bomo na nek način

ponovno prebrali Washingtonsko pogodbo

in spoznali, kako premišljeno

se deli medsebojno dopolnjujejo,

Omenjate široko zastavljeno razpravo.

Ali se bo govorilo tudi o tem,

kako se v Natu sprejemajo odločitve?

Na podlagi pogovorov,

ki sem jih že imela, mislim,

da nekatere skrbijo

mehanizmi sprejemanja odločitev,

vendar nočem

vnaprej določati našega dela.

S tem je povezanih veliko stvari.

Seveda je to

neodvisna skupina strokovnjakov,

vendar želimo slišati

mnenja stalnih predstavnikov,

želimo zagotoviti,

da bo prišlo do obsežnih posvetovanj,

in z razvojem Nata so se

pojavila vprašanja o tem, kako se sprejemajo odločitve,

vendar pa moramo videti,

kako bo k temu pristopila skupina strokovnjakov.

Rekli ste, da moramo pojasniti

svoja dejanja na prepričljiv način.

Vedno manj je ljudi, ki so bili prisotni,

ko je bil Nato ustanovljen,

in ki so v letih za tem razumeli,

zakaj ga še vedno imamo,

in to je bistveni element -

da ljudje spoznajo, zakaj delamo to, kar delamo.

Ali bo vidik javne diplomacije

pomemben del koncepta?

Menim, da je to zelo pomemben del,

saj smo demokratične države,

to pa zahteva, da ga ljudje

razumejo in podpirajo,

zato tudi ne smemo napisati

zelo zapletenega dokumenta.

Poleg tega je Washingtonska pogodba

resnično sestavljena

na preprost način.

Harry Truman je bil znan po svojem preprostem načinu govora, tako se je začelo.

In mislim,

da bomo morali imeti,

in da si bomo želeli imeti zraven

vidik javne diplomacije.

V to sem vedno verjela...

ko sem bila ministrica za zunanje zadeve.

V resničen dialog,

skozi katerega lahko odgovorimo na vprašanja

in imamo pregleden proces,

to je zelo pomembno.

To smo poskusili začeti tako, da smo prosili

za vprašanja, ki naj bi vam jih postavili.

Če vam torej smem postaviti dve vprašanji,

ki nam jih je posredovala javnost.

Prvo je vprašanje Gerrarda Smadgerja

iz Francije, ki sprašuje:

Ali bi moralo zagotavljanje varnega dostopa

do naravnih virov

za vse članice Nata

biti ena od nalog te organizacije?

Tovrstna vprašanja

se v tem stoletju vlečejo že kar nekaj časa,

glede energije

ali tega, kako bomo ravnali z okoljem

in ali izčrpavamo

naravne vire,

vendar pa je to vprašanje,

ki bi ga rada postavila strokovnjakom,

in se potem odločila,

kako široko želimo stvar zastaviti.

Mislim, da se v 21. stoletju mnogo stvari

vrti okrog izčrpavanja virov,

tako da je to zelo dobro

in zanimivo vprašanje.

Zadnje vprašanje pa se nanaša

na spol.

Običajno imamo skupine modrecev,

ki razpravljajo o tem vprašanju,

zdaj pa imamo skupino strokovnjakov

in Raymond Lloyd sprašuje

o vlogi žensk.

OZN je oktobra 2000 pozvala

ženske k polnemu sodelovanju

pri reševanju konfliktov

in izgradnji miru.

Kako lahko Nata pomaga

pri boljšem uresničevanju tega?

Zelo pomembno je, da imamo

v naši skupini tudi druge strokovnjakinje.

Vendar tudi na splošno verjamem,

da so družbe stabilnejše

in bolj sposobne reševati konflikte,

če lahko ženske delujejo politično

in gospodarstvo.

In resnično mislim,

da je bistveno, da vsi poskusimo ugotoviti,

kako več kot pol prebivalstva

v vseh državah bolj pritegniti k sodelovanju.

Pomembno je pritegniti ženske

v pogajanja pri reševanju sporov

in v različne vidike dela,

ki so na seznamu nalog Nata.

Zato mislim, da ljudje lahko računajo

name, da bom načela ta vprašanja.

Gospa ministrica, hvala.

- Hvala vam.

Gospa ministrica, zakaj prav zdaj

novi strateški koncept Nata?

In kakšna je vloga

strokovne skupine, ki jo vodite?

Zadnji strateški koncept

je nastal leta 1999, pred desetimi leti,

in ob 60. obletnici Nata

v Strasbourgu in Kehlu

so se vodje držav odločili,

da bi bilo primerno

imeti nov koncept za spopadanje

z vprašanji 21. stoletja.

Nato je izjemno zavezništvo,

ki se je začelo leta 1949

in skozi leta spreminjalo

svoje pristojnosti in naloge,

da bi se prilagodilo dogajanju,

zato je bilo vsekakor logično,

da bi morali v 21. stoletju, leta 2009

začeti razmišljati

o novem strateškem konceptu.

Nekatera varnostna vprašanja,

s katerimi se mora ukvarjati Nato, so globalna.

V kolikšni meri nameravajo strokovnjaki

pridobiti stališča od zunaj oz. od znotraj?

No, želimo si začeti

s to skupino, ki je neodvisna.

Imenovali so nas sicer v naših državah,

vendar ne zastopamo

nacionalnih stališč.

In to je nekako osrednja skupina.

Ker pa so vprašanja globalna,

je pomembno

pridobiti veliko stališč od zunaj.

Poleg tega v skupini nimamo vseh,

ki so člani Nata,

tako da se bomo obrnili navzen.

Tako bomo razumeli tudi,

kako razmišlja preostali svet,

katera so aktualna vprašanja,

in ali so povezljiva

z odločitvami, ki pač bodo sprejete.

Številne trenutne in prihodnje varnostne grožnje

izhajajo iz nedržavnih akterjev.

Ali je naloga strateškega koncepta

pomagati Natu, da se posodobi,

kot zavezništvo držav,

za spopad s temi nedržavnimi grožnjami?

Naj vam povem, da se skupina še ni sestala.

Nočem vnaprej soditi,

kako se bomo lotili stvari,

vendar pa je mojem osebnem mnenju

zelo pomembno

razumeti, kateri so izzivi 21. stoletja,

in da so različni.

Nedržavni akterji dejansko

pomenijo popolnoma drugačen pristop.

Po drugi strani pa smo še vedno sistem,

ki temelji na državah,

in prav države,

v zavezništvu druga z drugo

ali preko mednarodnih organizacij,

se morajo spopadati z grožnjami.

Nedržavni akterji v mnogih pogledih

pomenijo številne izzive,

vendar morajo države ostati

glavna osnova za spopadanje z njimi.

Kako težko bo najti ravnovesje

med poudarkon na dolgoročnih grožnjah,

kot so podnebne spremembe,

in trenutno perečimi grožnjami,

kot je Afganistan?

To je eno od težkih vprašanj,

s katerimi se morajo na splošno ukvarjati snovalci politike.

Pravzaprav mi vsi,

bodisi v vladi ali izven nje,

ali strokovnjaki ali predstavniki držav,

moramo ugotoviti,

kako obvladovati nujne izzive

in obenem prevzeti

odgovornost za spoznanje,

da bodo prav dolgoročna vprašanja tista,

ki nas bodo najbolj tepla,

zato mislim,

da moramo to ugotoviti tako,

da določimo,

katera so nujna vprašanja,

hkrati pa z enim očesom

bdimo nad prihodnostjo,

in se zavedamo,

kateri bodo morda izzivi oskrbe z energijo,

ali kibernetski izzivi

ali okoljski izzivi,

cel niz vprašanj,

ki obstajajo,

in to bo poskušala

določiti skupina,

koliko moramo narediti. Mislim, da je

zelo pomembno gledati naprej.

Kar vseskozi

na splošno preseneča glede Nata,

ni to, proti čemu je,

ampak, za kaj je,

ter razumevanje,

kako mednarodna skupnost gleda na

prihodnje grožnje. Vendar moramo ugotoviti,

kako bomo delovali.

Rekli ste, da mora novi

strateški koncept vsebovati spoznanje,

da mora Nato sodelovati

in se včasih opreti na

druge organizacije,

kot so EU in OZN.

Ali lahko novi koncept

utre pot boljšemu usklajevanju?

To se navezuje

na vaše zadnje vprašanje.

Če pogledate trenutne,

srednjeročne in dolgoročne grožnje,

vidite, da jih ne more obvladati ena

sama organizacija ali država.

Razviti je treba številna partnerstva.

In OZN je zasnovana tako,

da prepoznava pomen

regionalnih organizacij.

Sodelovanje med EU in Natom

je seveda osrednjega pomena.

Obstajajo vidiki različnih nalog,

ki zahtevajo sodelovanje.

To je že dejstvo,

bodisi na Balkanu ali v Afganistanu.

Oblikovanje teh odnosov

bo torej del

tega, s čimer se bodo ubadali strokovnjaki

in očitno del tega,

kar mora obravnavati strateški koncept.

Če se bo kot del procesa strateškega koncepta

Nato moral spremeniti,

da bi lahko bolj celostno

sodeloval s temi organizacijami,

kakšna so zagotovila, da se bodo

tudi one podobno spremenile?

Ni jih.

Vendar menim, da mora priti do tega,

če bomo ravnali pravilno in

uspeli pritegniti druge države

ter nedržavne akterje

in preostale organizacije,

potem mislim, da nam bo uspelo

skupaj oblikovati veliko zamisli.

Drug zelo pomemben del je,

da naše javnosti

v celoti razumejo, kaj se dogaja.

Nato je zavezništvo demokratičnih držav.

Kar pomeni,

da javnost mora razumeti.

In veliko teh organizacij je demokratičnih,

to prav gotovo velja za EU,

zato potrebujemo

celosten dialog

o tem, kako bomo skupaj rasli

in kako bo to podprla naša javnost.

Kako usoden bo po vašem mnenju

ta koncept za prihodnost Nata?

Ali gre samo za posodobitev ali ponovno rojstvo?

No, v svojih govorih 7. julija sem rekla,

da ne gre za to, da bi vse podrli

in začeli znova.

Gre bolj za dodelavo.

Obstajajo pa temeljna vprašanja,

o katerih se bomo morali vsi pogovoriti,

saj se grožnje 21. stoletja

zelo razlikujejo

od tistih, zaradi katerih je Nato

sploh nastal.

Upam, da se bo strokovna skupina

ukvarjala z nekaterimi temeljnimi vprašanji,

a obenem ne pozabila na to,

kaj je bistvo Nata,

namreč zavezništvo držav

s podobnimi vrednotami,

ki jih povezujejo politični

in vojaški cilji.

Kar zadeva temeljna vprašanja,

koliko bodo v ospredju razprave

o 5. členu o kolektivni obrambi?

Mislim, da precej. Menim, da je 5. člen

bistven, vendar to velja tudi za 4. člen

o pomenu

posvetovanj in drugi deli.

Zelo zanimivo je to,

da če pogledate Washingtonsko pogodbo,

kako je eleganta

in kako premišljeno so prepleteni njeni členi,

in da se ne da kar...

Čeprav je 5. člen seveda

osrednjega pomena za koncept,

da temeljijo eden na drugem, in tako...

Upam, da bomo na nek način

ponovno prebrali Washingtonsko pogodbo

in spoznali, kako premišljeno

se deli medsebojno dopolnjujejo,

Omenjate široko zastavljeno razpravo.

Ali se bo govorilo tudi o tem,

kako se v Natu sprejemajo odločitve?

Na podlagi pogovorov,

ki sem jih že imela, mislim,

da nekatere skrbijo

mehanizmi sprejemanja odločitev,

vendar nočem

vnaprej določati našega dela.

S tem je povezanih veliko stvari.

Seveda je to

neodvisna skupina strokovnjakov,

vendar želimo slišati

mnenja stalnih predstavnikov,

želimo zagotoviti,

da bo prišlo do obsežnih posvetovanj,

in z razvojem Nata so se

pojavila vprašanja o tem, kako se sprejemajo odločitve,

vendar pa moramo videti,

kako bo k temu pristopila skupina strokovnjakov.

Rekli ste, da moramo pojasniti

svoja dejanja na prepričljiv način.

Vedno manj je ljudi, ki so bili prisotni,

ko je bil Nato ustanovljen,

in ki so v letih za tem razumeli,

zakaj ga še vedno imamo,

in to je bistveni element -

da ljudje spoznajo, zakaj delamo to, kar delamo.

Ali bo vidik javne diplomacije

pomemben del koncepta?

Menim, da je to zelo pomemben del,

saj smo demokratične države,

to pa zahteva, da ga ljudje

razumejo in podpirajo,

zato tudi ne smemo napisati

zelo zapletenega dokumenta.

Poleg tega je Washingtonska pogodba

resnično sestavljena

na preprost način.

Harry Truman je bil znan po svojem preprostem načinu govora, tako se je začelo.

In mislim,

da bomo morali imeti,

in da si bomo želeli imeti zraven

vidik javne diplomacije.

V to sem vedno verjela...

ko sem bila ministrica za zunanje zadeve.

V resničen dialog,

skozi katerega lahko odgovorimo na vprašanja

in imamo pregleden proces,

to je zelo pomembno.

To smo poskusili začeti tako, da smo prosili

za vprašanja, ki naj bi vam jih postavili.

Če vam torej smem postaviti dve vprašanji,

ki nam jih je posredovala javnost.

Prvo je vprašanje Gerrarda Smadgerja

iz Francije, ki sprašuje:

Ali bi moralo zagotavljanje varnega dostopa

do naravnih virov

za vse članice Nata

biti ena od nalog te organizacije?

Tovrstna vprašanja

se v tem stoletju vlečejo že kar nekaj časa,

glede energije

ali tega, kako bomo ravnali z okoljem

in ali izčrpavamo

naravne vire,

vendar pa je to vprašanje,

ki bi ga rada postavila strokovnjakom,

in se potem odločila,

kako široko želimo stvar zastaviti.

Mislim, da se v 21. stoletju mnogo stvari

vrti okrog izčrpavanja virov,

tako da je to zelo dobro

in zanimivo vprašanje.

Zadnje vprašanje pa se nanaša

na spol.

Običajno imamo skupine modrecev,

ki razpravljajo o tem vprašanju,

zdaj pa imamo skupino strokovnjakov

in Raymond Lloyd sprašuje

o vlogi žensk.

OZN je oktobra 2000 pozvala

ženske k polnemu sodelovanju

pri reševanju konfliktov

in izgradnji miru.

Kako lahko Nata pomaga

pri boljšem uresničevanju tega?

Zelo pomembno je, da imamo

v naši skupini tudi druge strokovnjakinje.

Vendar tudi na splošno verjamem,

da so družbe stabilnejše

in bolj sposobne reševati konflikte,

če lahko ženske delujejo politično

in gospodarstvo.

In resnično mislim,

da je bistveno, da vsi poskusimo ugotoviti,

kako več kot pol prebivalstva

v vseh državah bolj pritegniti k sodelovanju.

Pomembno je pritegniti ženske

v pogajanja pri reševanju sporov

in v različne vidike dela,

ki so na seznamu nalog Nata.

Zato mislim, da ljudje lahko računajo

name, da bom načela ta vprašanja.

Gospa ministrica, hvala.

- Hvala vam.

Video posnetki v Stališča in intervjuji:

1. Admiral James G. Stavridis, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi

2. Ivo Daalder, veleposlanik ZDA pri Natu

3. Madeleine K. Albright, predsednica Natove strokovne skupine za strateški koncept

4. Jeroen Van der Veer, podpredsednik Natove strokovne skupine za strateški koncept

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink