Revija NATO 2009
Številka 4: Finančna kriza: kakšni so stroški za varnost?
Številka 5: Teroristi in organizirani kriminal: samo posel?
Tekoča številka:
Kako se mora Nato spremeniti (1. in 2. del)?
V naslednji številki Kako se mora Nato spremeniti? (2. del)
 Video posnetki
 RSS
 Naroči se
Celoten arhiv - Razpored
JEZIK
Zaradi prevoda je slovenska različica Revije NATO na spletu objavljena približno dva tedna po angleški.
© - O
  
Kako se mora Nato spremeniti (1. in 2. del)?
V tem drugem delu Revije NATO, ki govori o tem, kako bi se Nato moral spremeniti, si bomo ogledali, kako pomembno je posredovati sporočilo, in primerjali Natov novi strateški koncept s tistim izpred desetih let. Ohranili smo tudi video posnetke iz prvega dela, ki so govorili o tem, koliko bi Nato zmogel – in moral – narediti na področju mednarodne varnosti, s pomočjo vrste video posnetkov, ki so prikazali stališča več vodilnih politikov, diplomatov in mnenjskih voditeljev.

Samim nam bo spodletelo

Revija NATO proučuje, kako pomembno je Natovo sodelovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami za resnično globalen odziv na nekatere najpomembnejše svetovne izzive 21. stoletja.

Get the Flash Player to see this player.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi
Posredovanje sporočila
Pri novem strateškem konceptu ne gre le za spreminjanje Nata, pač pa tudi za spreminjanje gledanja nanj. To pa bo zahtevalo boljše komuniciranje. V nadaljevanju predstavljamo nekatere izzive in ukrepe za spopadanje z njimi.
Posredovanje sporočila – video posnetek 1: Pri novem strateškem konceptu ne gre le za spreminjanje Nata, ampak tudi za spreminjanje gledanja nanj. To pa bo zahtevalo boljše komuniciranje. V nadaljevanju predstavljamo nekatere izzive in kako se spopadamo z njimi.
Posredovanje sporočila – video posnetek 2: Pri novem strateškem konceptu ne gre le za spreminjanje Nata, ampak tudi za spreminjanje gledanja nanj. To pa bo zahtevalo boljše komuniciranje. V nadaljevanju predstavljamo nekatere izzive in kako se spopadamo z njimi.
Kaj se je spremenilo od leta 1999
Od zadnjega strateškega koncepta je minilo 10 let. Kateri dejavniki so bili v igri, ko so leta 1999 pripravljali takratno različico – in v čem se je razlikovala od današnje?
Kaj se je spremenilo od leta 1999 – video posnetek 1: Od zadnjega strateškega koncepta je minilo 10 let. Kateri dejavniki so bili v igri, ko so leta 1999 pripravljali takratno različico – in v čem se je razlikovala od današnje? Ta kratek video posnetek prikazuje povzetek.
Kaj se je spremenilo od leta 1999 – video posnetek 2: Od zadnjega strateškega koncepta je minilo 10 let. Kateri dejavniki so bili v igri, ko so leta 1999 pripravljali takratno različico – in v čem se je razlikovala od današnje? Ta kratek video posnetek prikazuje povzetek.
Isti koncept, različni vidiki
Kako bo časovna umestitev tega novega strateškega koncepta vplivala na končni izid? Se bo znal spopasti z grožnjami prihodnjih desetletij? Kako bo spremenil način sodelovanja mednarodnih organizacij? In kaj bodo njegove spremembe pomenile za pripadnice in pripadnike v uniformi? Vsa ta vprašanja so obravnavana v nadaljevanju.
Isti koncept, različni vidiki: video posnetek 1 – Kako bo časovna umestitev tega novega strateškega koncepta vplivala na končni izid? Se bo znal spopasti z grožnjami prihodnjih desetletij? Kako bo spremenil način sodelovanja mednarodnih organizacij? In kaj bodo njegove spremembe pomenile za pripadnice in pripadnike v uniformi? Vsa ta vprašanja so obravnavana v nadaljevanju.
Isti koncept, različni vidiki: video posnetek 1 - Kako bo časovna umestitev tega novega strateškega koncepta vplivala na končni izid? Se bo znal spopasti z grožnjami prihodnjih desetletij? Kako bo spremenil način sodelovanja mednarodnih organizacij? In kaj bodo njegove spremembe pomenile za pripadnice in pripadnike v uniformi? Vsa ta vprašanja so obravnavana v nadaljevanju.
Isti koncept, različni vidiki: video posnetek 3 - Kako bo časovna umestitev tega novega strateškega koncepta vplivala na končni izid? Se bo znal spopasti z grožnjami prihodnjih desetletij? Kako bo spremenil način sodelovanja mednarodnih organizacij? In kaj bodo njegove spremembe pomenile za pripadnice in pripadnike v uniformi? Vsa ta vprašanja so obravnavana v nadaljevanju.
Isti koncept, različni vidiki: video posnetek 4 - Kako bo časovna umestitev tega novega strateškega koncepta vplivala na končni izid? Se bo znal spopasti z grožnjami prihodnjih desetletij? Kako bo spremenil način sodelovanja mednarodnih organizacij? In kaj bodo njegove spremembe pomenile za pripadnice in pripadnike v uniformi? Vsa ta vprašanja so obravnavana v nadaljevanju.
Pomen novega koncepta za Nato
Za nekatere se najpomembnejše spremembe, ki jih mora prinesti strateški koncept, nanašajo na to, kaj Nato počne. Za druge je to, kako to počne – zlasti ko gre za delovanje organizacije. V nadaljevanju navajamo različne prioritete.
Pomen novega koncepta za Nato - video posnetek 1: Za nekatere se najpomembnejše spremembe, ki jih mora prinesti strateški koncept, nanašajo na to, kaj Nato počne. Za druge je to, kako to počne – zlasti ko gre za delovanje organizacije. V nadaljevanju navajamo različne prioritete.
Pomen novega koncepta za Nato: Za nekatere se najpomembnejše spremembe, ki jih mora prinesti strateški koncept, nanašajo na to, kaj Nato počne. Za druge je to, kako to počne – zlasti ko gre za delovanje organizacije. V nadaljevanju navajamo različne prioritete.
Stališča in intervjuji
Kakšna so osebna mnenja nekaterih izmed tistih, ki so povezani s pripravo novega strateškega koncepta? Kako daleč lahko gre? V nadaljevanju ponujamo osebne intervjuje z nekaterimi ključnimi akterji.
Stališča in intervjuji – video posnetek 1: Kakšna so osebna mnenja nekaterih izmed tistih, ki so povezani s pripravo novega strateškega koncepta? Kako daleč lahko gre? V nadaljevanju ponujamo osebne intervjuje z nekaterimi ključnimi akterji.
Stališča in intervjuji – video posnetek 2: Kakšna so osebna mnenja nekaterih izmed tistih, ki so povezani s pripravo novega strateškega koncepta? Kako daleč lahko gre? V nadaljevanju ponujamo osebne intervjuje z nekaterimi ključnimi akterji.
Stališča in intervjuji – video posnetek 3: Kakšna so osebna mnenja nekaterih izmed tistih, ki so povezani s pripravo novega strateškega koncepta? Kako daleč lahko gre? V nadaljevanju ponujamo osebne intervjuje z nekaterimi ključnimi akterji.
Stališča in intervjuji – video posnetek 4: Kakšna so osebna mnenja nekaterih izmed tistih, ki so povezani s pripravo novega strateškega koncepta? Kako daleč lahko gre? V nadaljevanju ponujamo osebne intervjuje z nekaterimi ključnimi akterji.

V tem drugem delu pogleda Revije NATO na naslednji strateški koncept proučujemo pomen posredovanja sporočila o Natovih spremembah javnosti in se oziramo na tisto, kar je sooblikovalo prejšnji strateški koncept iz leta 1999.

V zadnjih desetih letih se je veliko spremenilo. Leta 1999 je bil glavna tema prehod na leto 2000. 11. september je bil povsem navaden datum na koledarju. Afganistan je bil država, ki so ji vladali talibani. In bili smo sredi enega zadnjih večjih konfliktov v Evropi, etničnega čiščenja na Kosovu in Natove misije, ki naj bi tam preprečila humanitarno katastrofo.

Prejšnji strateški koncept je nastal tudi v času, ko je Google komajda obstajal, YouTube, Facebook in Twitter so bili še leta daleč, internet pa je bil v veliki meri še vedno v začetni fazi, imenovani Web 1.0. Nov sklop člankov pod naslovom 'Posredovanje sporočila' obravnava kako lahko – in kako naj – današnji novi strateški koncept doseže veliko več ljudi.

Ta številka vsebuje tudi nove intervjuje in sicer z novim veleposlanikom ZDA pri Natu Ivom Daalderjem, novim vrhovnim poveljnikom zavezniških sil v Evropi admiralom Jamesom Stavridisom in nekdanjim predsednikom vojaškega odbora za časa strateškega koncepta iz leta 1999 generalom Klausom Naumannom. Vsi prinašajo različna gledanja na sedanjo pripravo novega strateškega koncepta.

V končni fazi gre pri spreminjanju strateškega koncepta za Natovo prilagajanje novemu okolju. Nedavno sem prebral citat, ki velja tudi za položaj Nata: "Spremembe se ne bodo zgodile, če bomo čakali na druge ljudi ali drugo priložnost. Mi smo tisti, na katere smo čakali. Mi smo sprememba, ki si je želimo."

Človek, ki je to rekel, bi v tem celotnem procesu lahko odigral pomembno vlogo. To je namreč citat ameriškega senatorja po imenu Barack Obama.

Paul King

Okolje kot mirovna politika

Ko Nato razmišlja o svoji prihodnji vlogi,

bo pomemben element tudi to, kako sodeluje z drugimi.

Ali Nato lahko reši vse svetovne probleme? Mislim, da ne.

Kot prvo, to ni Natovo poslanstvo,

in drugič, nismo tako zelo močni.

Po mojem je ključno, da Nato razume,

in v tem strateškem konceptu tudi jasno zapiše,

da živimo v svetu, kjer se ena organizacija

ali ena država ne more več spopadati z vsemi izzivi. Samim nam bo spodletelo.

Sodelovanje s partnerji se mora razlikovati glede na okoliščine in posamezni primer.

Nato ni edina organizacija.

Je temeljni steber mednarodne varnosti, naše nacionalne varnosti.

Obstajajo... dejavnosti, kjer Nata nihče ne more nadomestiti.

Po drugi strani pa obstajajo mnoga vprašanja svetovnega pomena,

kjer je Nato le eden od mnogih akterjev.

Tu ni neke vrste digitalnega odgovora.

To je za Nato in to ni za Nato.

Mislim, da bi včasih... Nato moral imeti vodilno vlogo,

biti morda neke vrste samostojni akter, ki se spopada s to grožnjo.

Včasih bo Nato morda komajda vključen, lahko pa še vedno da svoj prispevek.

Verjetno pa obstaja veliko vmesno področje.

Nato mora delati z drugimi organizacijami, ne samo za druge organizacije.

Če bi bil Nato podizvajalec vseh teh institucij,

potem bi lahko postavili Natov sedež

v klicnem centru v Bangaloru,

od koder bi prijazen glas odgovarjal na telefon nekako tako:

Hvala, da ste poklicali 1-800-NATO. Za operacijo zračnega prevoza, pritisnite 1.

Za operacijo za zagotavljanje stabilnosti, pritisnite 2. To ni Natova naloga.

Raven sodelovanja z nekaterimi organizacijami, kot je EU,

ni optimalna.

Če ne bomo uspeli izboljšati teh vezi, bi bile posledice lahko hude.

Če, na primer, Nato in EU ne bosta uskladila svojega delovanja

v Afganistanu, bodo ljudje umirali.

In umirali bodo tako Francozi, kot Nemci, Američani,

Poljaki ali Kanadčani.

Zato si ne moremo več privoščiti teh »lepotnih tekmovanj«,

ki so mnoga leta onemogočala bolj učinkovito sodelovanje.

Ne najdem nobene razlage, nobenega izgovora, za sedanjo raven sodelovanja,

na primer med Natom in EU. Imamo namreč skupne vrednote.

Tesno sodelovanje med temi institucijami že samo zato,

da združimo civilna in vojaška prizadevanja v Afganistanu, je neizogibno.

Vendar je to veliko laže reči kot narediti.

Ni treba, da je sodelovanje omejeno le na druge organizacije.

Tudi nečlanice Nata lahko odigrajo pomembno partnersko vlogo.

Nato je danes globalna institucija,

ne da bi bila zaradi tega svetovni policaj.

Natova globalna vloga ne pomeni, da je tudi članstvo globalno.

Interesi so globalni, zato mora biti naše obzorje globalno.

Zato Nato potrebuje partnerje.

Pozivi k novim partnerstvom niso nekaj novega.

Prst na eni roki nima dosti moči.

Če pa pet prstov stisnemo v pest,

dobimo pomembno sredstvo za obrambo.

Vsi pa smo tudi pripravljeni, ko se bodo okoliščine spremenile,

da to pest razpremo v roko prijateljstva.

Partnerstva pri reševanju globalnih problemov pa

bi lahko privedla tudi do spremembe pomembnih odnosov.

Ko bo opravljeno zelo trdo delo,

bi Rusi lahko in bi morali zaprositi za članstvo v Natu.

Seveda to ne bo več Organizacija Severnoatlantske pogodbe,

ampak Atlantsko-pacifiška varnostna organizacija ali kakor koli že se ji bo reklo.

Vendar pa bi k temu morali stremeti glede na vse težave in nevarnosti

ter katastrofe, ki se dogajajo

na Bližnjem vzhodu, v Afganistanu, Iranu, Severni Koreji, itd.

Pri vseh teh vprašanjih je treba delati skupaj, z niansami,

vsak bo skušal nekaj pridobiti, ampak v osnovi delati skupaj.

Mislim, da brez partnerstev

nekateri problemi enostavno niso rešljivi.

Partnerstva so se v Afganistanu izkazala za ključna.

Nato se bo moral v prihodnje pripravljati na še večje izzive.

Nato ima ogromno partnerjev po vsem svetu.

Države, kot sta Avstralija ali Nova Zelandija, ki razmišljajo podobno,

v političnem smislu, in ki se z ramo ob rami borijo v Afganistanu.

Zato bo Nato potreboval in tudi že zelo učinkovito razvija

mrežo teh partnerjev.

Dobro sodelovanje z različnimi akterji

in dobro sodelovanje z državami nečlanicami Nata.

Ni treba biti genij, da vemo, da bo to v prihodnjem svetu

še bolj pomembno, kot je bilo pred dvajsetimi leti.

Eden od načinov, kako bomo čim bolj povečali naš vpliv

na mednarodne zadeve, je sodelovanje z organizacijami,

bodisi regionalnimi, kot sta EU ali Afriška unija,

ali svetovnimi, kot je OZN. To je prihodnost tega zavezništva.

Ko Nato razmišlja o svoji prihodnji vlogi,

bo pomemben element tudi to, kako sodeluje z drugimi.

Ali Nato lahko reši vse svetovne probleme? Mislim, da ne.

Kot prvo, to ni Natovo poslanstvo,

in drugič, nismo tako zelo močni.

Po mojem je ključno, da Nato razume,

in v tem strateškem konceptu tudi jasno zapiše,

da živimo v svetu, kjer se ena organizacija

ali ena država ne more več spopadati z vsemi izzivi. Samim nam bo spodletelo.

Sodelovanje s partnerji se mora razlikovati glede na okoliščine in posamezni primer.

Nato ni edina organizacija.

Je temeljni steber mednarodne varnosti, naše nacionalne varnosti.

Obstajajo... dejavnosti, kjer Nata nihče ne more nadomestiti.

Po drugi strani pa obstajajo mnoga vprašanja svetovnega pomena,

kjer je Nato le eden od mnogih akterjev.

Tu ni neke vrste digitalnega odgovora.

To je za Nato in to ni za Nato.

Mislim, da bi včasih... Nato moral imeti vodilno vlogo,

biti morda neke vrste samostojni akter, ki se spopada s to grožnjo.

Včasih bo Nato morda komajda vključen, lahko pa še vedno da svoj prispevek.

Verjetno pa obstaja veliko vmesno področje.

Nato mora delati z drugimi organizacijami, ne samo za druge organizacije.

Če bi bil Nato podizvajalec vseh teh institucij,

potem bi lahko postavili Natov sedež

v klicnem centru v Bangaloru,

od koder bi prijazen glas odgovarjal na telefon nekako tako:

Hvala, da ste poklicali 1-800-NATO. Za operacijo zračnega prevoza, pritisnite 1.

Za operacijo za zagotavljanje stabilnosti, pritisnite 2. To ni Natova naloga.

Raven sodelovanja z nekaterimi organizacijami, kot je EU,

ni optimalna.

Če ne bomo uspeli izboljšati teh vezi, bi bile posledice lahko hude.

Če, na primer, Nato in EU ne bosta uskladila svojega delovanja

v Afganistanu, bodo ljudje umirali.

In umirali bodo tako Francozi, kot Nemci, Američani,

Poljaki ali Kanadčani.

Zato si ne moremo več privoščiti teh »lepotnih tekmovanj«,

ki so mnoga leta onemogočala bolj učinkovito sodelovanje.

Ne najdem nobene razlage, nobenega izgovora, za sedanjo raven sodelovanja,

na primer med Natom in EU. Imamo namreč skupne vrednote.

Tesno sodelovanje med temi institucijami že samo zato,

da združimo civilna in vojaška prizadevanja v Afganistanu, je neizogibno.

Vendar je to veliko laže reči kot narediti.

Ni treba, da je sodelovanje omejeno le na druge organizacije.

Tudi nečlanice Nata lahko odigrajo pomembno partnersko vlogo.

Nato je danes globalna institucija,

ne da bi bila zaradi tega svetovni policaj.

Natova globalna vloga ne pomeni, da je tudi članstvo globalno.

Interesi so globalni, zato mora biti naše obzorje globalno.

Zato Nato potrebuje partnerje.

Pozivi k novim partnerstvom niso nekaj novega.

Prst na eni roki nima dosti moči.

Če pa pet prstov stisnemo v pest,

dobimo pomembno sredstvo za obrambo.

Vsi pa smo tudi pripravljeni, ko se bodo okoliščine spremenile,

da to pest razpremo v roko prijateljstva.

Partnerstva pri reševanju globalnih problemov pa

bi lahko privedla tudi do spremembe pomembnih odnosov.

Ko bo opravljeno zelo trdo delo,

bi Rusi lahko in bi morali zaprositi za članstvo v Natu.

Seveda to ne bo več Organizacija Severnoatlantske pogodbe,

ampak Atlantsko-pacifiška varnostna organizacija ali kakor koli že se ji bo reklo.

Vendar pa bi k temu morali stremeti glede na vse težave in nevarnosti

ter katastrofe, ki se dogajajo

na Bližnjem vzhodu, v Afganistanu, Iranu, Severni Koreji, itd.

Pri vseh teh vprašanjih je treba delati skupaj, z niansami,

vsak bo skušal nekaj pridobiti, ampak v osnovi delati skupaj.

Mislim, da brez partnerstev

nekateri problemi enostavno niso rešljivi.

Partnerstva so se v Afganistanu izkazala za ključna.

Nato se bo moral v prihodnje pripravljati na še večje izzive.

Nato ima ogromno partnerjev po vsem svetu.

Države, kot sta Avstralija ali Nova Zelandija, ki razmišljajo podobno,

v političnem smislu, in ki se z ramo ob rami borijo v Afganistanu.

Zato bo Nato potreboval in tudi že zelo učinkovito razvija

mrežo teh partnerjev.

Dobro sodelovanje z različnimi akterji

in dobro sodelovanje z državami nečlanicami Nata.

Ni treba biti genij, da vemo, da bo to v prihodnjem svetu

še bolj pomembno, kot je bilo pred dvajsetimi leti.

Eden od načinov, kako bomo čim bolj povečali naš vpliv

na mednarodne zadeve, je sodelovanje z organizacijami,

bodisi regionalnimi, kot sta EU ali Afriška unija,

ali svetovnimi, kot je OZN. To je prihodnost tega zavezništva.