Nova doba, nove grožnje, novi odzivi

Get the Flash Player to see this player.

Isti koncept, različni vidiki: video posnetek 3

Kako bo časovna umestitev tega novega strateškega koncepta vplivala na končni izid? Se bo znal spopasti z grožnjami prihodnjih desetletij? Kako bo spremenil način sodelovanja mednarodnih organizacij? In kaj bodo njegove spremembe pomenile za pripadnice in pripadnike v uniformi? Vsa ta vprašanja so obravnavana v nadaljevanju.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Isti koncept, različni vidiki

Kako bo časovna umestitev tega novega strateškega koncepta vplivala na končni izid? Se bo znal spopasti z grožnjami prihodnjih desetletij? Kako bo spremenil način sodelovanja mednarodnih organizacij? In kaj bodo njegove spremembe pomenile za pripadnice in pripadnike v uniformi? Vsa ta vprašanja so obravnavana v nadaljevanju.

Mnoge grožnje novega,

porajajočega se in globaliziranega sveta

bo treba upoštevati

v Natovem novem strateškem konceptu.

No, grožnje so

veliko bolj raznolike kot so bile,

ko smo leta 1949 pisali to pogodbo.

Izhajajo iz široke palete

različnih krajev

in potrebujemo ustanove

in procese, da se bomo z njimi spopadli.

To je novo področje.

Opredeliti nove grožnje.

Kaj sprejemamo kot nove grožnje?

Katere so relevantne grožnje?

Čeprav obstaja

množica novih vrst groženj,

to še ne pomeni,

da se mora Nato ukvarjati z vsemi.

Nikomur ni prav veliko do tega,

da bi sestavili »nakupovalni seznam«

možnih oblik napada.

Mislim, da bodo zaveznice ostale pri:

napad na enega je napad na vse.

Strateški koncept

ne sme biti nakupovalni seznam.

Nima smisla kopičiti

idej in zahtev vsakogar,

saj enostavno ni podlage za to.

Obstajajo pa primeri

novih groženj,

ki imajo učinek

oboroženega napada,

četudi se ne uporabi

konvencionalno orožje.

Če nekdo uporabi računalnike

za onesposabljanje ali uničevanje

infrastrukture, ki vpliva

na življenje pacientov v bolnišnici,

potem računalniki postanejo orožje.

To je oborožen napad z drugimi sredstvi.

Vzemimo energetsko varnost.

Kako se Nato lahko loti tako

zapletenega področja zagotavljanja varnosti?

Ali naj sploh razmišlja o tem?

Če pogledate na zemljevid,

je mnogo držav,

ki so v osnovi sosede

ali pa so zelo blizu članic Nata,

verjetno izvoznic fosilnih goriv.

Ponudnik energije

hoče zaslužiti,

porabnik energije

pa hoče energijo za svojo državo.

Mislim, da je najbolje

sistematično razmišljati,

kateri varnostni vidiki so prisotni.

Vprašanje je, ali naj Nato

ukrepa v primeru prekinitve oskrbe z energijo,

ali pa je to v pristojnosti

EU ali drugih institucij.

Tudi pri najboljši volji

je to vprašanje energetske učinkovitosti,

energetske varnosti,

povpraševanja po energiji in preskrbe z njo

ter vse ostalo,

tranzit skozi države

z ne ravno enostavnimi političnimi režimi,

vse to so strahotno...

strahotno zahtevna vprašanja.

Ampak tako Rusi

kot EU so se pripravljeni s tem soočiti.

Isto vprašanje bi lahko zastavili

glede podnebnih sprememb.

Nevarnost je v tem, da je

vse na tem svetu podnebna sprememba.

Po mojem je bolj stvar strokovnjakov,

da razmišljajo: če so podnebne spremembe,

ali iz njih izhajajo

varnostni vidiki,

in, še pomembneje, varnostni vidiki,

ki jih lahko povežemo

z vrstami nalog,

ki jih predvidevamo za Nato?

Kibernetskim napadom smo že bili

priča, na primer v Estoniji.

V kolikšni meri naj se Nato temu posveti

v svojem novem strateškem konceptu?

Prevzeti mora svoj delež,

tako kot je to storil v vrsti konceptov,

ki so jih že sprejeli v različnih državah.

Seveda pa kibernetskih groženj

ne moremo obravnavati zgolj...

z obrambnega vidika.

Potrebujemo celosten pristop.

Najpomembnejša stvar

je ozaveščenost

in obrambni ukrepi

vseh udeležencev,

vključno z običajnimi civilnimi uporabniki,

da njihovi računalniki ne bodo postali

kibernetski vojščaki.

Kakšen naj bo torej Natov

splošen pristop

do novih in porajajočih se groženj?

Ker Nato

težko ukrepa proti grožnjam,

brez jasnega

»naslova pošiljatelja«, lahko naredimo dvoje.

Lahko se v prihodnje odločimo,

da ni dobrega načina za povračilo,

saj ni akterja, ki bi mu

res lahko pripisali odgovornost za napad.

Ali pa se odločimo, da bomo preganjali

državo, družbo, sistem,

ki je ščitil in nudil zavetje

tistim, ki so napadli Natovo zaveznico.

Tako, kot smo ravnali v Afganistanu.

Mnoge grožnje novega,

porajajočega se in globaliziranega sveta

bo treba upoštevati

v Natovem novem strateškem konceptu.

No, grožnje so

veliko bolj raznolike kot so bile,

ko smo leta 1949 pisali to pogodbo.

Izhajajo iz široke palete

različnih krajev

in potrebujemo ustanove

in procese, da se bomo z njimi spopadli.

To je novo področje.

Opredeliti nove grožnje.

Kaj sprejemamo kot nove grožnje?

Katere so relevantne grožnje?

Čeprav obstaja

množica novih vrst groženj,

to še ne pomeni,

da se mora Nato ukvarjati z vsemi.

Nikomur ni prav veliko do tega,

da bi sestavili »nakupovalni seznam«

možnih oblik napada.

Mislim, da bodo zaveznice ostale pri:

napad na enega je napad na vse.

Strateški koncept

ne sme biti nakupovalni seznam.

Nima smisla kopičiti

idej in zahtev vsakogar,

saj enostavno ni podlage za to.

Obstajajo pa primeri

novih groženj,

ki imajo učinek

oboroženega napada,

četudi se ne uporabi

konvencionalno orožje.

Če nekdo uporabi računalnike

za onesposabljanje ali uničevanje

infrastrukture, ki vpliva

na življenje pacientov v bolnišnici,

potem računalniki postanejo orožje.

To je oborožen napad z drugimi sredstvi.

Vzemimo energetsko varnost.

Kako se Nato lahko loti tako

zapletenega področja zagotavljanja varnosti?

Ali naj sploh razmišlja o tem?

Če pogledate na zemljevid,

je mnogo držav,

ki so v osnovi sosede

ali pa so zelo blizu članic Nata,

verjetno izvoznic fosilnih goriv.

Ponudnik energije

hoče zaslužiti,

porabnik energije

pa hoče energijo za svojo državo.

Mislim, da je najbolje

sistematično razmišljati,

kateri varnostni vidiki so prisotni.

Vprašanje je, ali naj Nato

ukrepa v primeru prekinitve oskrbe z energijo,

ali pa je to v pristojnosti

EU ali drugih institucij.

Tudi pri najboljši volji

je to vprašanje energetske učinkovitosti,

energetske varnosti,

povpraševanja po energiji in preskrbe z njo

ter vse ostalo,

tranzit skozi države

z ne ravno enostavnimi političnimi režimi,

vse to so strahotno...

strahotno zahtevna vprašanja.

Ampak tako Rusi

kot EU so se pripravljeni s tem soočiti.

Isto vprašanje bi lahko zastavili

glede podnebnih sprememb.

Nevarnost je v tem, da je

vse na tem svetu podnebna sprememba.

Po mojem je bolj stvar strokovnjakov,

da razmišljajo: če so podnebne spremembe,

ali iz njih izhajajo

varnostni vidiki,

in, še pomembneje, varnostni vidiki,

ki jih lahko povežemo

z vrstami nalog,

ki jih predvidevamo za Nato?

Kibernetskim napadom smo že bili

priča, na primer v Estoniji.

V kolikšni meri naj se Nato temu posveti

v svojem novem strateškem konceptu?

Prevzeti mora svoj delež,

tako kot je to storil v vrsti konceptov,

ki so jih že sprejeli v različnih državah.

Seveda pa kibernetskih groženj

ne moremo obravnavati zgolj...

z obrambnega vidika.

Potrebujemo celosten pristop.

Najpomembnejša stvar

je ozaveščenost

in obrambni ukrepi

vseh udeležencev,

vključno z običajnimi civilnimi uporabniki,

da njihovi računalniki ne bodo postali

kibernetski vojščaki.

Kakšen naj bo torej Natov

splošen pristop

do novih in porajajočih se groženj?

Ker Nato

težko ukrepa proti grožnjam,

brez jasnega

»naslova pošiljatelja«, lahko naredimo dvoje.

Lahko se v prihodnje odločimo,

da ni dobrega načina za povračilo,

saj ni akterja, ki bi mu

res lahko pripisali odgovornost za napad.

Ali pa se odločimo, da bomo preganjali

državo, družbo, sistem,

ki je ščitil in nudil zavetje

tistim, ki so napadli Natovo zaveznico.

Tako, kot smo ravnali v Afganistanu.

Video posnetki v Isti koncept, različni vidiki:

1. Spopad miselnosti

2. Je časovna umestitev vse?

3. Nova doba, nove grožnje, novi odzivi

4. Kaj pomeni za vojsko?

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink