Kaj pomeni za vojsko?

Get the Flash Player to see this player.

Isti koncept, različni vidiki: video posnetek 4

Kako bo časovna umestitev tega novega strateškega koncepta vplivala na končni izid? Se bo znal spopasti z grožnjami prihodnjih desetletij? Kako bo spremenil način sodelovanja mednarodnih organizacij? In kaj bodo njegove spremembe pomenile za pripadnice in pripadnike v uniformi? Vsa ta vprašanja so obravnavana v nadaljevanju.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Isti koncept, različni vidiki

Kako bo časovna umestitev tega novega strateškega koncepta vplivala na končni izid? Se bo znal spopasti z grožnjami prihodnjih desetletij? Kako bo spremenil način sodelovanja mednarodnih organizacij? In kaj bodo njegove spremembe pomenile za pripadnice in pripadnike v uniformi? Vsa ta vprašanja so obravnavana v nadaljevanju.

Pri novem strateškem konceptu ne gre le za to, kako gleda na nove izzive

in razvija partnerstva. Osrednjo vlogo naj bi imel tudi

pri odločanju, kako naj se Natove vojaške sile prilagodijo.

Mislim, da je vojaški prispevek izjemno pomemben.

Na primer, recimo, da bi pripravili…

Najprej imate skupino strokovnjakov, ki svetujejo pri novi strategiji,

potem gre to do generalnega sekretarja,

in držav, ki pripravijo novo strategijo.

In recimo, da bi vojska potem rekla:

Čudovita strategija, vendar je ne moremo izvesti. To je neuporabno.

Nima več smisla, da bi države

hotele ohranjati svoje celovite vojaške rešitve,

namesto tega se morajo začeti osredotočati na specializiranost in nišne zmogljivosti.

In če je to pot, po kateri gremo, in mislim, da je tako prav,

potem moramo izkoristiti npr. Natove odzivne sile

in uravnotežiti naše naložbe,

ter s tem omogočiti tem specializiranim enotam, da dobro delujejo skupaj.

Kaže, da so stroški in kolektivno odzivanje že med glavnimi temami.

Eden pomembnejših konceptov je stroškovna dostopnost vojaških sil.

Kako si lahko privoščite današnjo vojsko ali tako, ki se lahko integrira v Nato,

in s katero je mogoče sodelovati?

V preteklosti so države pričakovale, da bodo podjetja proizvajala zmogljivosti

ne da bi razumeli, kakšni bodo skupni stroški lastništva.

Takrat ko države, celo ZDA, skušajo narediti vse,

zaidete v krizo stroškovne dostopnosti.

Uvajanje potrebnih sprememb, zlasti med finančno krizo,

bo zahtevalo, da javni in zasebni sektor sodelujeta.

Mislim, da gre za neke vrste vsestranski pristop.

Če si stvari pobliže ogledamo…

obramba zahteva vojaške, vladne in komercialne vire.

In če je treba zmanjšati število delovnih mest,

ni treba, da to nujno pomeni manjšo pripravljenost sil.

Kar lahko naredite, je, da racionalizirate delovno silo,

oz. ohranite delovna mesta, ki so nujna za zagotavljanje take pripravljenosti

in take prihodnosti, in nič več.

Takrat pa, ko skušate narediti vse, in s tem opravičiti delovna mesta,

pride do kratkega stika.

V današnjem varnostnem okolju se mora vojska nenehno posodabljati.

Rekel bi, da… če si pogledamo posodabljanje sil,

bi sam začel s poveljevanjem, kontrolo,

obveščevalnimi dejavnostmi, opazovanjem in izvidovanjem.

Na dolgi rok, »zdravje« zavezništva, zaveze

o stabilnem posodabljanju, o programih naložb v obrambo...

Od tod izvirajo vaše zmogljivosti. In če tega ne počnete,

boste na dolgi rok hudo kaznovani,

če pa hočete nadoknaditi, so stroški – kot so države že ugotovile – lahko precejšnji.

In ne nazadnje, gre za to, kako poskrbeti, da se vojska ne bo uporabljala.

Če si pogledate vojskovanje kot celoto…

...namen je, da ne bi imeli vojske, ki se mora spopadati.

Vedno si želite sile, ki imajo dovolj informacij, da se lahko izognejo spopadu.

Eden od razlogov, zakaj moramo v tem zavezništvu narediti več,

je, da lahko vsakdo vloži malo, da bo skupni rezultat boljši.

V času finančnega zaostrovanja, ko se obrambni proračuni zmanjšujejo,

bi v Natu morali narediti več, ne manj.

To je temeljni namen tega zavezništva.

Pri novem strateškem konceptu ne gre le za to, kako gleda na nove izzive

in razvija partnerstva. Osrednjo vlogo naj bi imel tudi

pri odločanju, kako naj se Natove vojaške sile prilagodijo.

Mislim, da je vojaški prispevek izjemno pomemben.

Na primer, recimo, da bi pripravili…

Najprej imate skupino strokovnjakov, ki svetujejo pri novi strategiji,

potem gre to do generalnega sekretarja,

in držav, ki pripravijo novo strategijo.

In recimo, da bi vojska potem rekla:

Čudovita strategija, vendar je ne moremo izvesti. To je neuporabno.

Nima več smisla, da bi države

hotele ohranjati svoje celovite vojaške rešitve,

namesto tega se morajo začeti osredotočati na specializiranost in nišne zmogljivosti.

In če je to pot, po kateri gremo, in mislim, da je tako prav,

potem moramo izkoristiti npr. Natove odzivne sile

in uravnotežiti naše naložbe,

ter s tem omogočiti tem specializiranim enotam, da dobro delujejo skupaj.

Kaže, da so stroški in kolektivno odzivanje že med glavnimi temami.

Eden pomembnejših konceptov je stroškovna dostopnost vojaških sil.

Kako si lahko privoščite današnjo vojsko ali tako, ki se lahko integrira v Nato,

in s katero je mogoče sodelovati?

V preteklosti so države pričakovale, da bodo podjetja proizvajala zmogljivosti

ne da bi razumeli, kakšni bodo skupni stroški lastništva.

Takrat ko države, celo ZDA, skušajo narediti vse,

zaidete v krizo stroškovne dostopnosti.

Uvajanje potrebnih sprememb, zlasti med finančno krizo,

bo zahtevalo, da javni in zasebni sektor sodelujeta.

Mislim, da gre za neke vrste vsestranski pristop.

Če si stvari pobliže ogledamo…

obramba zahteva vojaške, vladne in komercialne vire.

In če je treba zmanjšati število delovnih mest,

ni treba, da to nujno pomeni manjšo pripravljenost sil.

Kar lahko naredite, je, da racionalizirate delovno silo,

oz. ohranite delovna mesta, ki so nujna za zagotavljanje take pripravljenosti

in take prihodnosti, in nič več.

Takrat pa, ko skušate narediti vse, in s tem opravičiti delovna mesta,

pride do kratkega stika.

V današnjem varnostnem okolju se mora vojska nenehno posodabljati.

Rekel bi, da… če si pogledamo posodabljanje sil,

bi sam začel s poveljevanjem, kontrolo,

obveščevalnimi dejavnostmi, opazovanjem in izvidovanjem.

Na dolgi rok, »zdravje« zavezništva, zaveze

o stabilnem posodabljanju, o programih naložb v obrambo...

Od tod izvirajo vaše zmogljivosti. In če tega ne počnete,

boste na dolgi rok hudo kaznovani,

če pa hočete nadoknaditi, so stroški – kot so države že ugotovile – lahko precejšnji.

In ne nazadnje, gre za to, kako poskrbeti, da se vojska ne bo uporabljala.

Če si pogledate vojskovanje kot celoto…

...namen je, da ne bi imeli vojske, ki se mora spopadati.

Vedno si želite sile, ki imajo dovolj informacij, da se lahko izognejo spopadu.

Eden od razlogov, zakaj moramo v tem zavezništvu narediti več,

je, da lahko vsakdo vloži malo, da bo skupni rezultat boljši.

V času finančnega zaostrovanja, ko se obrambni proračuni zmanjšujejo,

bi v Natu morali narediti več, ne manj.

To je temeljni namen tega zavezništva.

Video posnetki v Isti koncept, različni vidiki:

1. Spopad miselnosti

2. Je časovna umestitev vse?

3. Nova doba, nove grožnje, novi odzivi

4. Kaj pomeni za vojsko?

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink