Jeroen Van der Veer, podpredsednik Natove strokovne skupine za strateški koncept

Get the Flash Player to see this player.

Stališča in intervjuji: video posnetek 2

Kakšna so osebna mnenja nekaterih izmed tistih, ki so povezani s pripravo novega strateškega koncepta? Kako daleč lahko gre? V nadaljevanju ponujamo osebne intervjuje z nekaterimi ključnimi akterji.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Stališča in intervjuji

Kakšna so osebna mnenja nekaterih izmed tistih, ki so povezani s pripravo novega strateškega koncepta? Kako daleč lahko gre? V nadaljevanju ponujamo osebne intervjuje z nekaterimi ključnimi akterji.

Jeroen Van der Veer, zakaj ravno zdaj potrebujemo nov strateški koncept?

Na misel mi pridejo trije razlogi.

Med hladno vojno je javnost brez težav razumela, zakaj imamo Nato.

Hladne vojne je konec, zato se javnost sprašuje:

Kakšna je nova vloga Nata in ali lahko dobimo dovolj podpore javnosti?

Drugič, nastopile so nove grožnje.

Grožnje, kot so terorizem, piratstvo, morda kibernetska vojna.

Zato se moramo odločiti... kaj lahko tu stori Nato.

In tretjič, Nato danes šteje 12 članic več kot pred desetimi leti.

Danes ima torej 28 članic.

Strateški koncept je bil zadnjič prenovljen pred desetimi leti.

Tako imamo vse razlogo za prenovo.

Kakšna je prednost, če to stori skupina strokovnjakov?

Menim, da ta, da bomo dobili novo strategijo,

ki ji bodo pritrdile vse države.

Pa ne samo države, v katerih bo javnost lahko rekla:

da, to se zdi logično, je ažurno,

tako tudi sam gledam na svet, tukaj vidim vlogo Nata.

Ker je to zelo zapletena naloga, mislim, da je dobro, da jo opravimo postopoma.

Če se takoj lotiš snovati besedilo, ki je tako zapleteno,

ne da bi upošteval vse prispevke, podrobno prisluhnil,

in si dejansko ustvaril prostor za novo besedilo,

potem mislim, da ti verjetno ne bo uspelo.

Nekateri analitiki pravijo, da poteka prenova koncepta v skupini strokovnjakov

zato, ker je preveč glasov, zdaj ko imamo 28 članic,

in da je preveč različnih mnenj. Ali je kaj na tem?

Če pravite, da je preveč glasov, bi k temu pripomnil: to je zelo zapleteno,

namreč kaj bi morala prinesti nova strategija Nata.

Če je torej nekaj zelo zapleteno,

je treba uvesti določen red.

Po moje je treba uvesti določen red, logiko in strnitev.

In to v razpravah z drugimi državami,

tako da tudi te države lahko vidijo zapletenost naloge.

Zato lahko tu skupina strokovnjakov odigra svojo vlogo.

Ali menite, da prihaja do največjih razhajanj med tistimi,

ki se jim zdi teritorialna obramba glavno vprašanje?

Povedano drugače, med tistimi, ki se jim zdijo stare grožnje, kot je Rusija, prednostna naloga,

in tistimi, ki se jim zdijo pomembnejše ekspedicijske operacije,

kot v Afganistanu?

Ne moremo reči, da so stare naloge pomembnejše od novih.

Menim, da je stare naloge, kot je ozemlje....

in njegova obramba, zelo lahko pojasniti javnosti.

Mislim, da če razmišljamo o vsaki grožnji, zlasti pa o novih,

ne dobimo neke vrste digitalnega odgovora.

V smislu: to je za Nato, to pa ne.

Včasih bi moral imeti Nato vodilen položaj,

morda iti celo sam v boj proti določeni grožnji.

Drugič Nato skoraj ne bo udeležen, pa bo vseeno prispeval.

Vendar pa verjetno obstaja precej velika vmesna skupina,

in če imamo novo grožnjo,

se bodo številne organizacije in entitete po svetu

morda morale povezati, da bi bile kos tej grožnji.

Tako nimamo enoznačnega odgovora v smislu da ali ne, ampak nek srednji pristop,

skupaj z drugimi.

Ali je zanesljivost oskrbe z energijo del Natove vloge?

Da, večina Natovih držav uvaža nafto in plin.

Večinoma iz držav blizu Nata.

Tudi to je neke vrste priložnost.

Nekdo hoče ponuditi, drug pa kupiti.

Težava pri energiji je, da ne moreš reči:

potrebujem jo tri mesece, potem pa nekaj časa ne.

Tako da potrebujete zagotovljen dotok za vaše gospodarstvo,

kar je seveda gonilo razmišljanja o varnosti.

Namesto da špekuliramo o tem, moramo

v teh spreminjajočih se strukturah ponudbe in povpraševanja,

zlasti za nafto in plin, članice Nata in države, ki niso članice Nata,

razmišljati skupaj s strokovnjaki,

kateri varnostni vidiki so lahko prisotni?

In če smo te vidike opredelili, se moramo odločiti:

Ali je to Natova dolžnost? Ali gre za dolžnost, kjer bomo sodelovali z drugimi?

Ali pa jo bomo prepustili tretjim?

Kako uravnotežiti kratkoročnejše grožnje, kot je Afganistan,

z dolgoročnejšimi, kot so podnebne spremembe?

Podnebne spremembe.....nevarnost je ta, da gre pri vsem za podnebne spremembe.

Po mojem je bolj stvar skupin strokovnjakov, da razmišljajo:

če obstajajo podnebne spremembe, ali iz njih izhajajo tudi varnostni vidiki,

in, še pomembneje, varnostni vidiki, ki jih lahko povežemo

z vrstami nalog, ki jih predvidevamo za Nato. Menim, da je to v večjo pomoč

kot splošno govorjenje o podnebnih spremembah.

Ugotoviti moramo torej, kateri vidik podnebnih sprememb je povezan z Natom,

nato pa, kaj lahko storimo? In ko je govora o operacijah,

kako strokovna skupina za svoje odločitve dobiva vojaške prispevke?

Menim, da so vojaški prispevki izredno pomembni.

Na primer, predstavljajte si, da strokovna skupina najprej

svetuje pri novi strategiji,

ki gre do generalnega sekretarja in do držav.

Te napišejo novo strategijo. Kaj pa, če vojska reče:

Čudovita strategija, vendar je ne moremo uresničiti. To je neuporabno.

Proces mora biti odprt, pregleden in javen.

Kako strokovna skupina to omogoča?

Če vzamemo visoki ideal: globalne rešitve za globalne grožnje.

Nato ima pri tem vlogo, vendar pa ne more rešiti vseh globalnih groženj

ali jim biti kos.

Zato moramo vedno sodelovati z drugimi.

Del, ki ga prevzame Nato, je trdenjši,

če ga javnost v Natovih državah podpira,

če vidi, kako lahko Natu pomaga pri globalnih grožnjah.

Pomembno je, da tudi v državah izven Nata

ali v nevladnih organizacijah ali v OZN razmišljajo:

Poglej, ta nova Natova strategija se zdi smiselna.

Takrat celotno skupno razumevanje

tega, kar počne Nato, tako v Natu kot izven njega,

pomaga v največji možni meri doseči visoki ideal.

Globalne rešitve ali globalno reševanje globalnih groženj.

Govorite o globalnih razmerah, imamo globalno finančno krizo.

Obrambni proračuni se krčijo, v nekaterih vzhodnoevropskih državah za 20 ali 30 odstotkov.

Ali je to še zlasti slab trenutek za nov strateški koncept?

To nas vrača k temu, kar sem dejal. Če imamo globalne rešitve za globalne grožnje,

potem pa naredimo zelo zaupno poročilo,

ne moremo pričakovati, da jim bodo ljudje ploskali.

Določene stvari o svojih nasvetih je treba dati v javnost,

da bi dobili njeno podporo.

Stvari je treba zelo jasno predočiti, če želimo odziv.

Prihajam iz poslovnega sveta, in če v poslovnem svetu

lahko rečem: imamo to in to nalogo, je zelo jasno, kaj je treba storiti.

Če jo ljudje razumejo, razumejo tudi, da so potrebna sredstva.

In proračun. Tako jaz gledam na to. In omenili ste, da je treba poskrbeti za to,

da sporočila pridejo do javnosti.

Nekatere Natove države niso dobro sporočale,

kakšna je vloga Nata.

Zakaj mislite, da se bodo s konceptom poboljšale?

Ne mislim, da se bodo. O tem bomo seveda razpravljali s strokovno skupino.

Mislim, da je to najbolje zelo previdno pojasniti,

vendar brez strahu,

da, ne glede na to, kakšna bo nova strategija Nata.....

V času, ko smo imeli gospodarsko krizo....

bo to terjalo veliko denarja in sodelovanja ljudi

in seveda bodo ljudje izpostavljeni nevarnostim.

Zato je za vse članice Nata pomembno, da dobijo podporo javnosti.

In osebno mislim, da je ljudi v to precej lahko prepričati.

Precej ste se pogajali z Rusijo glede naftnih projektov,

tako z vlado kot z gospodarskimi družbami.

Ali gledate na Rusijo kot na pomembno partnerico ali kot na potencialno grožnjo?

Spomnite se, de je za Natom hladna vojna.

Mislim, da je zelo pomembno za prihodnost, da države Nata,

vključno s strokovno skupino, poskušajo razumeti,

zakaj so ruska stališča danes taka kot so.

Zakaj so taka kot so?

In potem razmišljati o tem

in najti skupne točke.

Tako da jaz tega ne bi zaostroval z besedami.

Kot je rekel generalni sekretar: prizadevati si moramo za nov odnos

in nov odnos je vedno... Nov odnos pa imamo lahko le,

če se zavedamo, kdo smo danes, kdo bi bili radi bili, namreč Nato.

Druga stran pa....

Zakaj druga stran razmišlja tako kot razmišlja

in v katero smer se to lahko razvije? Sam sem glede tega optimističen.

Na svoji poklicni poti ste prenovili največjo rafinerijo v Evropi.

Je to lažje ali težje

kot prenoviti največjo vojaško organizacijo na svetu?

Mislim, da je umetnost tega...oblikovanja nove strategije

v tem primeru, da delamo odkrito, že od samega začetka,

in potem poskrbimo za usklajenost vseh sodelujočih.

Menim, da je pri prenovi največje rafinerije v Evropi

šlo bolj za izvedbo strategije.

Torej tisto, kar mora narediti vojska, gledano z Natovega vidika,

kasneje. Tu gre za učinkovito organiziranost.

Gre za številne enote, ki jih je treba premikati, itd.

To je bila težave pri tem. Vendar pa....

je na koncu tako, da tudi če imamo opravka z zapletenimi stvarmi,

to vedno pripomore k večji jasnosti,

tako, da lahko težavo pojasnimo v petih minutah,

namesto, da se razpišemo čez 40 strani.

In resnično upam, da bosta strokovno mnenje

in nova Natova strategija

prej dolga dve do tri strani kot 30.

Če bi morali v konceptu spremeniti eno stvar, kaj bi spremenili?

Vedno ko rečemo, da je treba urediti samo eno stvar,

po mojem pozabljamo na kompleksnost tega sveta

Soočati se moramo z mnogimi grožnjami.

Če je tu kakšna prioriteta, potem je to ta, da upoštevamo vse grožnje

in naredimo selekcijo. Tako sem se izognil vašemu vprašanju.

Vendar mislim, da je to bistveno.

Da stvari preveč ne poenostavimo. Ravno tega ne potrebujemo.

Gospod Van der Veer, najlepša hvala. -Hvala vam.

Jeroen Van der Veer, zakaj ravno zdaj potrebujemo nov strateški koncept?

Na misel mi pridejo trije razlogi.

Med hladno vojno je javnost brez težav razumela, zakaj imamo Nato.

Hladne vojne je konec, zato se javnost sprašuje:

Kakšna je nova vloga Nata in ali lahko dobimo dovolj podpore javnosti?

Drugič, nastopile so nove grožnje.

Grožnje, kot so terorizem, piratstvo, morda kibernetska vojna.

Zato se moramo odločiti... kaj lahko tu stori Nato.

In tretjič, Nato danes šteje 12 članic več kot pred desetimi leti.

Danes ima torej 28 članic.

Strateški koncept je bil zadnjič prenovljen pred desetimi leti.

Tako imamo vse razlogo za prenovo.

Kakšna je prednost, če to stori skupina strokovnjakov?

Menim, da ta, da bomo dobili novo strategijo,

ki ji bodo pritrdile vse države.

Pa ne samo države, v katerih bo javnost lahko rekla:

da, to se zdi logično, je ažurno,

tako tudi sam gledam na svet, tukaj vidim vlogo Nata.

Ker je to zelo zapletena naloga, mislim, da je dobro, da jo opravimo postopoma.

Če se takoj lotiš snovati besedilo, ki je tako zapleteno,

ne da bi upošteval vse prispevke, podrobno prisluhnil,

in si dejansko ustvaril prostor za novo besedilo,

potem mislim, da ti verjetno ne bo uspelo.

Nekateri analitiki pravijo, da poteka prenova koncepta v skupini strokovnjakov

zato, ker je preveč glasov, zdaj ko imamo 28 članic,

in da je preveč različnih mnenj. Ali je kaj na tem?

Če pravite, da je preveč glasov, bi k temu pripomnil: to je zelo zapleteno,

namreč kaj bi morala prinesti nova strategija Nata.

Če je torej nekaj zelo zapleteno,

je treba uvesti določen red.

Po moje je treba uvesti določen red, logiko in strnitev.

In to v razpravah z drugimi državami,

tako da tudi te države lahko vidijo zapletenost naloge.

Zato lahko tu skupina strokovnjakov odigra svojo vlogo.

Ali menite, da prihaja do največjih razhajanj med tistimi,

ki se jim zdi teritorialna obramba glavno vprašanje?

Povedano drugače, med tistimi, ki se jim zdijo stare grožnje, kot je Rusija, prednostna naloga,

in tistimi, ki se jim zdijo pomembnejše ekspedicijske operacije,

kot v Afganistanu?

Ne moremo reči, da so stare naloge pomembnejše od novih.

Menim, da je stare naloge, kot je ozemlje....

in njegova obramba, zelo lahko pojasniti javnosti.

Mislim, da če razmišljamo o vsaki grožnji, zlasti pa o novih,

ne dobimo neke vrste digitalnega odgovora.

V smislu: to je za Nato, to pa ne.

Včasih bi moral imeti Nato vodilen položaj,

morda iti celo sam v boj proti določeni grožnji.

Drugič Nato skoraj ne bo udeležen, pa bo vseeno prispeval.

Vendar pa verjetno obstaja precej velika vmesna skupina,

in če imamo novo grožnjo,

se bodo številne organizacije in entitete po svetu

morda morale povezati, da bi bile kos tej grožnji.

Tako nimamo enoznačnega odgovora v smislu da ali ne, ampak nek srednji pristop,

skupaj z drugimi.

Ali je zanesljivost oskrbe z energijo del Natove vloge?

Da, večina Natovih držav uvaža nafto in plin.

Večinoma iz držav blizu Nata.

Tudi to je neke vrste priložnost.

Nekdo hoče ponuditi, drug pa kupiti.

Težava pri energiji je, da ne moreš reči:

potrebujem jo tri mesece, potem pa nekaj časa ne.

Tako da potrebujete zagotovljen dotok za vaše gospodarstvo,

kar je seveda gonilo razmišljanja o varnosti.

Namesto da špekuliramo o tem, moramo

v teh spreminjajočih se strukturah ponudbe in povpraševanja,

zlasti za nafto in plin, članice Nata in države, ki niso članice Nata,

razmišljati skupaj s strokovnjaki,

kateri varnostni vidiki so lahko prisotni?

In če smo te vidike opredelili, se moramo odločiti:

Ali je to Natova dolžnost? Ali gre za dolžnost, kjer bomo sodelovali z drugimi?

Ali pa jo bomo prepustili tretjim?

Kako uravnotežiti kratkoročnejše grožnje, kot je Afganistan,

z dolgoročnejšimi, kot so podnebne spremembe?

Podnebne spremembe.....nevarnost je ta, da gre pri vsem za podnebne spremembe.

Po mojem je bolj stvar skupin strokovnjakov, da razmišljajo:

če obstajajo podnebne spremembe, ali iz njih izhajajo tudi varnostni vidiki,

in, še pomembneje, varnostni vidiki, ki jih lahko povežemo

z vrstami nalog, ki jih predvidevamo za Nato. Menim, da je to v večjo pomoč

kot splošno govorjenje o podnebnih spremembah.

Ugotoviti moramo torej, kateri vidik podnebnih sprememb je povezan z Natom,

nato pa, kaj lahko storimo? In ko je govora o operacijah,

kako strokovna skupina za svoje odločitve dobiva vojaške prispevke?

Menim, da so vojaški prispevki izredno pomembni.

Na primer, predstavljajte si, da strokovna skupina najprej

svetuje pri novi strategiji,

ki gre do generalnega sekretarja in do držav.

Te napišejo novo strategijo. Kaj pa, če vojska reče:

Čudovita strategija, vendar je ne moremo uresničiti. To je neuporabno.

Proces mora biti odprt, pregleden in javen.

Kako strokovna skupina to omogoča?

Če vzamemo visoki ideal: globalne rešitve za globalne grožnje.

Nato ima pri tem vlogo, vendar pa ne more rešiti vseh globalnih groženj

ali jim biti kos.

Zato moramo vedno sodelovati z drugimi.

Del, ki ga prevzame Nato, je trdenjši,

če ga javnost v Natovih državah podpira,

če vidi, kako lahko Natu pomaga pri globalnih grožnjah.

Pomembno je, da tudi v državah izven Nata

ali v nevladnih organizacijah ali v OZN razmišljajo:

Poglej, ta nova Natova strategija se zdi smiselna.

Takrat celotno skupno razumevanje

tega, kar počne Nato, tako v Natu kot izven njega,

pomaga v največji možni meri doseči visoki ideal.

Globalne rešitve ali globalno reševanje globalnih groženj.

Govorite o globalnih razmerah, imamo globalno finančno krizo.

Obrambni proračuni se krčijo, v nekaterih vzhodnoevropskih državah za 20 ali 30 odstotkov.

Ali je to še zlasti slab trenutek za nov strateški koncept?

To nas vrača k temu, kar sem dejal. Če imamo globalne rešitve za globalne grožnje,

potem pa naredimo zelo zaupno poročilo,

ne moremo pričakovati, da jim bodo ljudje ploskali.

Določene stvari o svojih nasvetih je treba dati v javnost,

da bi dobili njeno podporo.

Stvari je treba zelo jasno predočiti, če želimo odziv.

Prihajam iz poslovnega sveta, in če v poslovnem svetu

lahko rečem: imamo to in to nalogo, je zelo jasno, kaj je treba storiti.

Če jo ljudje razumejo, razumejo tudi, da so potrebna sredstva.

In proračun. Tako jaz gledam na to. In omenili ste, da je treba poskrbeti za to,

da sporočila pridejo do javnosti.

Nekatere Natove države niso dobro sporočale,

kakšna je vloga Nata.

Zakaj mislite, da se bodo s konceptom poboljšale?

Ne mislim, da se bodo. O tem bomo seveda razpravljali s strokovno skupino.

Mislim, da je to najbolje zelo previdno pojasniti,

vendar brez strahu,

da, ne glede na to, kakšna bo nova strategija Nata.....

V času, ko smo imeli gospodarsko krizo....

bo to terjalo veliko denarja in sodelovanja ljudi

in seveda bodo ljudje izpostavljeni nevarnostim.

Zato je za vse članice Nata pomembno, da dobijo podporo javnosti.

In osebno mislim, da je ljudi v to precej lahko prepričati.

Precej ste se pogajali z Rusijo glede naftnih projektov,

tako z vlado kot z gospodarskimi družbami.

Ali gledate na Rusijo kot na pomembno partnerico ali kot na potencialno grožnjo?

Spomnite se, de je za Natom hladna vojna.

Mislim, da je zelo pomembno za prihodnost, da države Nata,

vključno s strokovno skupino, poskušajo razumeti,

zakaj so ruska stališča danes taka kot so.

Zakaj so taka kot so?

In potem razmišljati o tem

in najti skupne točke.

Tako da jaz tega ne bi zaostroval z besedami.

Kot je rekel generalni sekretar: prizadevati si moramo za nov odnos

in nov odnos je vedno... Nov odnos pa imamo lahko le,

če se zavedamo, kdo smo danes, kdo bi bili radi bili, namreč Nato.

Druga stran pa....

Zakaj druga stran razmišlja tako kot razmišlja

in v katero smer se to lahko razvije? Sam sem glede tega optimističen.

Na svoji poklicni poti ste prenovili največjo rafinerijo v Evropi.

Je to lažje ali težje

kot prenoviti največjo vojaško organizacijo na svetu?

Mislim, da je umetnost tega...oblikovanja nove strategije

v tem primeru, da delamo odkrito, že od samega začetka,

in potem poskrbimo za usklajenost vseh sodelujočih.

Menim, da je pri prenovi največje rafinerije v Evropi

šlo bolj za izvedbo strategije.

Torej tisto, kar mora narediti vojska, gledano z Natovega vidika,

kasneje. Tu gre za učinkovito organiziranost.

Gre za številne enote, ki jih je treba premikati, itd.

To je bila težave pri tem. Vendar pa....

je na koncu tako, da tudi če imamo opravka z zapletenimi stvarmi,

to vedno pripomore k večji jasnosti,

tako, da lahko težavo pojasnimo v petih minutah,

namesto, da se razpišemo čez 40 strani.

In resnično upam, da bosta strokovno mnenje

in nova Natova strategija

prej dolga dve do tri strani kot 30.

Če bi morali v konceptu spremeniti eno stvar, kaj bi spremenili?

Vedno ko rečemo, da je treba urediti samo eno stvar,

po mojem pozabljamo na kompleksnost tega sveta

Soočati se moramo z mnogimi grožnjami.

Če je tu kakšna prioriteta, potem je to ta, da upoštevamo vse grožnje

in naredimo selekcijo. Tako sem se izognil vašemu vprašanju.

Vendar mislim, da je to bistveno.

Da stvari preveč ne poenostavimo. Ravno tega ne potrebujemo.

Gospod Van der Veer, najlepša hvala. -Hvala vam.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink