Admiral James G. Stavridis, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi

Get the Flash Player to see this player.

Stališča in intervjuji – video posnetek 1

Kakšna so osebna mnenja nekaterih izmed tistih, ki so povezani s pripravo novega strateškega koncepta? Kako daleč lahko gre? V nadaljevanju ponujamo osebne intervjuje z nekaterimi ključnimi akterji.

 Podnapisi: Vklopi / Izklopi

Stališča in intervjuji

Kakšna so osebna mnenja nekaterih izmed tistih, ki so povezani s pripravo novega strateškega koncepta? Kako daleč lahko gre? V nadaljevanju ponujamo osebne intervjuje z nekaterimi ključnimi akterji.

Kot veste, smo v Natu sredi

obsežnega dialoga

o strateškem konceptu

in naš novi generalni sekretar

Anders Fogh Rasmussen

je naredil odlično potezo,

ko je izbral Madeleine Albright

za vodjo skupine zelo modrih ljudi,

ki naj bi se ukvarjali s tem,

kam gre ta koncept.

In konkretne stvari,

s katerimi se ukvarjajo,

bi sam označil

za celostno varnost.

Gre za vzpostavitev pravilnega ravnotežja

med zagotovili našim partnericam,

ki jih skrbijo

konvencionalne grožnje,

in upoštevanjem nastajajočih groženj,

kibernetskih napadov in terorizma, drog....

Takih stvari.

Nekovencionalnih groženj.

Gre za pravilno ravnotežje.

Poleg tega moramo vzpostaviti pravilno ravnotežje

med usmeritvijo

v evropske obrambne dejavnosti

in sodelovanjem

pri pomembnih svetovnih dejavnostih,

kot je naše delo v Afganistanu,

kot je naše delo v boju proti piratstvu.

Beseda, ki bi jo uporabil, konkreten

primer, ki bi ga dal, je ravnotežje.

To bo temeljnega pomena.

In kar zadeva boj proti piratstvu,

poteka pet pomembnih operacij,

v katerih 40 držav

deluje zelo uspešno,

od Nata do Evropske unije,

do samostojnih prizadevanj Rusije

in Kitajske, do operacije pod vodstvom ZDA,

vse potekajo

okoli afriškega roga,

in so del dejavnosti v resničnem svetu,

ki nam pomagajo zaščititi

pomorsko industrijo

pred tem starodavnim zlom, piratstvom.

Trenutno si

zelo aktivno prizadevam za to,

da bi naše kolumbijske prijatelje spodbudil,

naj pošljejo kontingent svojih vojakov

in strokovnjakov v Afganistan, da bi pomagali deliti

nekatere pridobljene izkušnje.

Spodbujam poveljnika

Natove misije za usposabljanje v Afganistanu

generalpolkovnika Billa Caldwella,

naj gre v Kolumbijo

in si ogleda dejanske izkušnje,

ki so jih pridobili Kolumbijci

v boju proti upornikom, katerih

početje je temeljilo na mamilih.

Temu bi rekel

zamisel o ponovni integraciji.

Da ljudi potegemo

iz preprodaje drog,

vendar jim potem ponudimo druge

življenjske cilje.

Kolumbijci so opravili

izvrstno delo,

ko so vzeli

35.000 članov organizacije FARC,

kriminalne in uporniške organizacije,

proti kateri se borijo v Kolumbiji,

in jih vrnili

v normalno življenje družbe.

Za 35.000 ljudi

so potrebovali devet let.

To so izkušnje, ki bi jih lahko

uporabili v Afganistanu.

Drugič, v Kolumbiji

smo se naučili, da so ključ

v boju proti drogam,

iskreno povedano, nadomestne kulture.

To pa zahteva tržno infrastrukturo,

zahteva sposobnost

prodreti s kmetij na trg.

To nas privede do razvojnih naukov,

ki so bistveni za Afganistan.

Rad bi še dodal,

da smo v Kolumbiji videli

uporabo

celostnega pristopa.

Poti do zmage si ne moreš utreti z ubijanjem,

niti v smislu drog

niti v smislu boja proti upornikom.

Varnost ne bo prišla

le iz puškinih cevi.

Na koncu je najpomebnejše

usposobiti lokalne varnostne sile.

V ZDA pravimo,

da je vsa politika lokalna.

Na koncu mora vsa varnost biti lokalna.

V primeru Afganistana moramo

usposobiti afganistanske varnostne sile,

da bodo prevzele odgovornost za svojo državo.

To breme moramo naložiti

prebivalcem Afganistana.

To je središče naših usmeritev

zavezniških poveljniških operacij.

Usposabljanje afganistanskih varnostnih sil.

Ni preprostega odgovora.

Vsak primer bo malce drugačen

in bo zahteval

drugačno uporabo virov,

prav tako kot ne moremo prave

rešitve kar prepisati od drugod.

Ogledati si moramo vsako situacijo

vsakič, ko se znajdemo v njej,

in se osredotočiti na to, katere so prave

rešitve za posamezen primer.

In zapomnite si,

kaj je rekel Henry Kissinger:

Vsaka rešitev je le ključ

do naslednjega problema. To resnično drži.

Temu ni konca.

Še naprej se moramo soočati z izzivi,

ko se naša pot

proti varnosti nadaljuje.

Kot veste, smo v Natu sredi

obsežnega dialoga

o strateškem konceptu

in naš novi generalni sekretar

Anders Fogh Rasmussen

je naredil odlično potezo,

ko je izbral Madeleine Albright

za vodjo skupine zelo modrih ljudi,

ki naj bi se ukvarjali s tem,

kam gre ta koncept.

In konkretne stvari,

s katerimi se ukvarjajo,

bi sam označil

za celostno varnost.

Gre za vzpostavitev pravilnega ravnotežja

med zagotovili našim partnericam,

ki jih skrbijo

konvencionalne grožnje,

in upoštevanjem nastajajočih groženj,

kibernetskih napadov in terorizma, drog....

Takih stvari.

Nekovencionalnih groženj.

Gre za pravilno ravnotežje.

Poleg tega moramo vzpostaviti pravilno ravnotežje

med usmeritvijo

v evropske obrambne dejavnosti

in sodelovanjem

pri pomembnih svetovnih dejavnostih,

kot je naše delo v Afganistanu,

kot je naše delo v boju proti piratstvu.

Beseda, ki bi jo uporabil, konkreten

primer, ki bi ga dal, je ravnotežje.

To bo temeljnega pomena.

In kar zadeva boj proti piratstvu,

poteka pet pomembnih operacij,

v katerih 40 držav

deluje zelo uspešno,

od Nata do Evropske unije,

do samostojnih prizadevanj Rusije

in Kitajske, do operacije pod vodstvom ZDA,

vse potekajo

okoli afriškega roga,

in so del dejavnosti v resničnem svetu,

ki nam pomagajo zaščititi

pomorsko industrijo

pred tem starodavnim zlom, piratstvom.

Trenutno si

zelo aktivno prizadevam za to,

da bi naše kolumbijske prijatelje spodbudil,

naj pošljejo kontingent svojih vojakov

in strokovnjakov v Afganistan, da bi pomagali deliti

nekatere pridobljene izkušnje.

Spodbujam poveljnika

Natove misije za usposabljanje v Afganistanu

generalpolkovnika Billa Caldwella,

naj gre v Kolumbijo

in si ogleda dejanske izkušnje,

ki so jih pridobili Kolumbijci

v boju proti upornikom, katerih

početje je temeljilo na mamilih.

Temu bi rekel

zamisel o ponovni integraciji.

Da ljudi potegemo

iz preprodaje drog,

vendar jim potem ponudimo druge

življenjske cilje.

Kolumbijci so opravili

izvrstno delo,

ko so vzeli

35.000 članov organizacije FARC,

kriminalne in uporniške organizacije,

proti kateri se borijo v Kolumbiji,

in jih vrnili

v normalno življenje družbe.

Za 35.000 ljudi

so potrebovali devet let.

To so izkušnje, ki bi jih lahko

uporabili v Afganistanu.

Drugič, v Kolumbiji

smo se naučili, da so ključ

v boju proti drogam,

iskreno povedano, nadomestne kulture.

To pa zahteva tržno infrastrukturo,

zahteva sposobnost

prodreti s kmetij na trg.

To nas privede do razvojnih naukov,

ki so bistveni za Afganistan.

Rad bi še dodal,

da smo v Kolumbiji videli

uporabo

celostnega pristopa.

Poti do zmage si ne moreš utreti z ubijanjem,

niti v smislu drog

niti v smislu boja proti upornikom.

Varnost ne bo prišla

le iz puškinih cevi.

Na koncu je najpomebnejše

usposobiti lokalne varnostne sile.

V ZDA pravimo,

da je vsa politika lokalna.

Na koncu mora vsa varnost biti lokalna.

V primeru Afganistana moramo

usposobiti afganistanske varnostne sile,

da bodo prevzele odgovornost za svojo državo.

To breme moramo naložiti

prebivalcem Afganistana.

To je središče naših usmeritev

zavezniških poveljniških operacij.

Usposabljanje afganistanskih varnostnih sil.

Ni preprostega odgovora.

Vsak primer bo malce drugačen

in bo zahteval

drugačno uporabo virov,

prav tako kot ne moremo prave

rešitve kar prepisati od drugod.

Ogledati si moramo vsako situacijo

vsakič, ko se znajdemo v njej,

in se osredotočiti na to, katere so prave

rešitve za posamezen primer.

In zapomnite si,

kaj je rekel Henry Kissinger:

Vsaka rešitev je le ključ

do naslednjega problema. To resnično drži.

Temu ni konca.

Še naprej se moramo soočati z izzivi,

ko se naša pot

proti varnosti nadaljuje.

Posreduj:    DiggIt   MySpace   Facebook   Delicious   Permalink